Venezuelski nafti OFF
Ameriška vojna mornarica je sporočila, da je zaradi kršenja ameriških sankcij proti Venezueli zasegla dva naftna tankerja. Eden izmed zaseženih tankerjev je plul pod rusko zastavo, pred intervencijo mornarice pa je tanker dva tedna neuspešno poskušala zaseči ameriška obalna straža. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal nadaljevanje zasegov. Ameriška vlada je medtem predstavila načrt za prevzem nadzora nad trgovanjem z venezuelsko nafto za nedoločen čas. Skladno z načrtom bi Združene države prodale več kot 50 milijonov sodov venezuelske nafte, del denarja od prodaje pa bi vrnili Venezueli pod pogojem, da Venezuela sredstva uporabi za nakup ameriških izdelkov. Trump trdi, da je venezuelska vlada na to že pristala.
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal memorandum o izstopu Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij. Memorandum določa, da morajo vse državne agencije prenehati s sodelovanjem in financiranjem 31 organizacij Združenih narodov in 35 organizacij, ki niso povezane z Združenimi narodi. Te organizacije po Trumpovem prepričanju delujejo proti ekonomskim in varnostnim nacionalnim interesom Združenih držav. Poleg tega je Trump najavil tudi odstop od Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah iz leta 1992.
Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev nedržavnih oboroženih skupin. V prvi fazi je bil načrt izveden na jugu države, na ozemlju med izraelsko mejo in reko Litani. Državna vojska je v okviru razoroževanja zasedla območje južno od reke Litani, razen območja, ki ga kljub novembra 2024 sprejetemu premirju z antisionističnim odporniškim gibanjem Hezbolah še vedno okupira izraelska vojska. Druga faza načrta predvideva razoroževanje oboroženih skupin na ozemlju do 40 kilometrov severno od reke. Načrt za razoroževanje nedržavnih oboroženih skupin je libanonska vlada sprejela avgusta po diktatu Združenih držav, ki so zahtevale razorožitev odporniškega gibanja Hezbolah. Eksplicitni omembi Hezbolaha se libanonska državna vojska v svojem poročilu o izvajanju načrta izogiba, odporniško gibanje pa je moralo po premirju novembra 2024 z ozemlja južno od reke Litani, kjer je potekala prva faza razoroževanja, svoje enote umakniti.
Tiskovni predstavnik koalicije pod vodstvom Saudove Arabije v Jemnu, Turki Al Maliki, je zatrdil, da je vodja južnojemenske separatistične organizacije Južni prehodni svet, Ajdarus Al Zubejdi, pobegnil v Združene arabske Emirate preko Somalilanda. Ob tem je obtožil Združene arabske Emirate, da so pomagali pri njegovem tihotapljenju iz države. Jemensko predsedstvo je Zubejdija pred tem obtožilo veleizdaje zaradi decembrskega upora južnojemenskih separatistov in razglasitve nove ustave Južnega Jemna po novem letu. Milice Južnega prehodnega sveta so začetek decembra sprožile vojaško operacijo z namenom vzpostavitve nadzora nad ozemljem nekdanjega Južnega Jemna. Pred novim letom je vladna vojska ob zračni podpori vojske Saudove Arabije sprožila protiofenzivo, v kateri je ponovno zasedla regiji Mahra in Hadhramaut, ki predstavljata okrog polovico jemenskega ozemlja.
Vlada Združenih držav je zamrznila vso pomoč Somaliji po obtožbi, da je somalijska vlada uničila skladišče Svetovnega programa za hrano in zasegla 76 ton donirane hrane. Kot sporočajo z ameriške vlade, nadaljevanje pomoči pogojujejo s prevzemom odgovornosti s strani somalijske vlade in uvedbo popravljalnih ukrepov. Somalijske oblasti se na obtožbo še niso odzvale. Ameriška prekinitev pomoči Somaliji sicer sledi izraelskemu priznanju samooklicane samostojne države Somalilanda konec decembra.
Francoski kmetje iz sindikatov Podeželska koordinacija in Nacionalna federacija agrikulturnih pridelovalcev so s traktorji blokirali dovoznice v Pariz in ceste pred nekaterimi znamenitostmi v mestu. S tem dan pred glasovanjem v Svetu Evropske unije protestirajo proti napovedanemu sprejemu trgovinskega sporazuma z organizacijo južnoameriških držav Mercosur. Sporazum med drugim predvideva postopno znižanje carin na južnoameriške kmetijske proizvode. Po prepričanju kmetov bodo južnoameriški proizvodi z nižjimi cenami na evropskem trgu predstavljali nelojalno konkurenco.
Grška vlada je predstavila paket ukrepov na področju kmetijstva po več kot mesecu kmečkih protestov po državi. Ukrepi med drugim vključujejo razdelitev okrog 160 milijonov evrov subvencij, znižanje cen elektrike za kmetijsko porabo, povračilo davka na gorivo v kmetijskem sektorju in zvišanje dovoljenih zavarovalniških izplačil kmetom s trenutnih 70 tisoč na največ 200 tisoč evrov. Kot navaja vlada, bodo s tem ugodili 16 od 27 zahtev protestov. Namestnik premierja Kostis Hatzidakis je na novinarski konferenci dejal, da štiri zahteve še preučujejo, sedem zahtev pa je neuresničljivih zaradi evropskih ureditev ali finančnih omejitev.
Predsednica Nataša Pirc Musar je v državni zbor poslala predlog za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Za ustavne sodnike je predsednica nominirala Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal. Dolenc trenutno zaseda položaj viceguvernerja Banke Slovenije, Drenik Bavdek pa je pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic. Parlament bo o predlogih najhitreje lahko odločal na redni seji 26. januarja.
OFF je pripravil vajenec Tim, mentoriral je Matej.
Dodaj komentar
Komentiraj