V tokratnem Futru o prostotrgovinskem sporazumu z državami Mercosur, ki bo v kratkem verjetno sprejet na nivoju Evropske unije in držav Mercosurja. Kaj sporzum sploh vsebuje in kakšne bodo posledice za potrošnika in kmeta? Pogovarjale smo se z raziskovalko Doro Matejak in predsednikom Sindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom, pisne odgovore pa sta nam poslali tudi MOPE in MKGP.

Projekt Futr za jutr sofinancirata Eko sklad – Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo RS za okolje, podnebje in energijo. Za vsebino sta odgovorna izključno izvajalec projekta Focus, društvo za sonaraven razvoj, in partner Radio Študent. Vsebina ne odraža nujno stališč sofinancerjev.  

Z vprašanji o sporazumu smo pisali Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podali sta pisne odgovore, ki ju v celoti citirami spodaj.

- Zakaj na ministrstvu podpirate sporazum v trenutni obliki? Ste razmišljali o podpori predrugačenega sporazuma, denimo z dodatnimi varovalkami, kot si jih želi Francija?

- V dogovoru so zapisane varovalke (denimo varovalka, ki predvideva suspenz tarifnih ugodnosti za kritičnih izdelkov). Ali bodo nameščene varovalke res preprečile propadanje slovenskih (manjših) kmetij? Kdo bo v praksi skrbel za pravilno delovanje in upoštevanje varovalk?

- Kako se odzivate na nasprotovanje kmetijskih in okoljevarstvenih organizacij, ki poudarjajo vpliv sporazuma na evropsko kmetijstvo in okolje Južne Amerike?

- Standardi glede varnosti in predelave živil v državah Mercosurja so nižje kot v EU (primer so manj stroge omejitve glede uporabe fitosanitarnih sredstev). Kako bo EU zagotavljala, da se kakovost uvoženih živil ne zniža? Kako boste zagotavljali kakovost in varnost uvoženih živil, če pride do napak ali nespoštovanja dogovora na strani Mercosurja?

Odgovor Ministrstva za okolje, podnebje in energijo:

Spoštovani,

na vaša vprašanja odgovarjamo le v delu, ki se nanaša na pristojnost MOPE. Ocenjujemo, da kot mednarodni sporazum, ki je vedno rezultat dolgotrajnih in kompleksnih pogajanj ter konsenza (v tem primeru) številnih držav, predstavlja dovolj uravnotežen paket gospodarskih in geopolitičnih koristi ter okrepljenih okoljskih in socialnih zavez.

Skrbi kmetijskih in okoljevarstvenih organizacij jemljemo resno in legitimno in so tudi skrbi našega resorja. Gre za sporazum z veliko skupino držav, ki proizvajajo veliko izdelkov, ki so zanimivi za EU trg. Obenem so to države, kjer so ogromna območja z visoko biotsko raznovrstnostjo in drugačnimi standardi varovanja okolja. Zato je pričakovano, da je zaskrbljenost in previdnost velika – tako glede prihodnosti evropskega kmetijstva kot glede varstva gozdov in podnebja v Južni Ameriki.

Ravno zaradi teh pomislekov je bil sporazum v zadnjih letih dopolnjen z dodatnimi zavezami na področju trajnostnega razvoja, vključno z okrepljenimi obveznostmi glede preprečevanja krčenja gozdov, spoštovanja Pariškega sporazuma in delavskih pravic. Zlasti je pomembna dopolnitev, ki podpisnice zavezuje k spoštovanju Pariškega sporazuma, saj preprečuje morebitni izstop nadaljnjih držav iz sporazuma. Poleg tega je EU vmes sprejela pomembne enostranske ukrepe, kot je uredba o proizvodih, povezanih s krčenjem gozdov, ki bo veljala za vse trgovinske partnerice, ne le za države Mercosurja.  

Če sporazuma ne bi bilo, bi se trgovina med EU in državami Mercosurja odvijala naprej, vendar brez istih okoljskih in socialnih obveznosti ter brez tako podrobnega sistema spremljanja in dialoga. Od zavezujočega in jasnega okvirja pričakujemo koristi, kot npr. omogočanje pritiska za višje standarde in transparentnost, kot pa da teh vzvodov sploh nimamo.

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo bomo tudi po sklenitvi sporazuma spremljali izvajanje zavez in se zavzemali, da se ob ugotovljenih kršitvah – bodisi okoljskih bodisi socialnih – sprožijo predvideni mehanizmi na ravni EU, v skrajni meri tudi začasna omejitev trgovinskih ugodnosti.

////////////

Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

1.

MKGP poudarja, da je kmetijstvo, kar zadeva sklepanja prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami, zelo občutljivo področje za mnoge države članice EU in tudi za Slovenijo. V trgovinskih pogajanjih z državami Mercosur je bil sektor kmetijstva prepoznan kot sektor strateškega pomena v EU, ki zahteva posebno obravnavo. V trgovinskih pogajanjih je zato Slovenija tudi ves čas dosledno zagovarjala varovanje slovenskega kmetijstva in poudarjala, da se na račun drugih interesov EU ne sme škodovati kmetijskemu sektorju.

Skladno s tem je Slovenija z drugimi enakomislečimi državami članicami nasprotovala popolni liberalizaciji trgovine s kmetijskimi proizvodi. Evropska komisija, ki v imenu EU vodi trgovinska pogajanja, je te zahteve držav članic upoštevala.

Skladno z navedenim so v sporazum vključene posebne varovalke za zaščito EU kmetov pred povečanim uvozom agroživilskih proizvodov. Uvoz občutljivih proizvodov, kot so na primer govedina in perutnina, je trajno omejen s količinsko omejenimi tarifnimi kvotami. Dodaten element zaščite predstavlja tudi postopno letno zviševanje tarifnih kvot, od začetka uveljavitve sporazuma do končne višine tarifne kvote za določen proizvod. V okviru sporazuma na primer znaša tarifna kvota za goveje meso 99.000 ton s 7,5-odstotno carinsko stopnjo. Dogovorjena kvota se bo postopno poviševala do končne višine v šestih enakih letnih fazah. Po podatkih Komisije ta kvota predstavlja 1,5 odstotka celotne EU proizvodnje govejega mesa in znaša polovica trenutnega uvoza iz držav Mercosur, ki je znašala 206.000 ton v letu 2024.

Poleg teh količinskih omejitev je v sporazum vključen še poseben začasen dvostranski zaščitni mehanizem. Ta mehanizem predstavlja dodatno zaščito za kmetijstvo v začetnem obdobju uveljavitve sporazuma. Mehanizem bo v primeru nepričakovanega in znatnega povečanja uvoza blaga in hkratnega padca cen za preprečitev resne škode kmetijstvu omogočil uvedbo ukrepov v obliki začasne ukinitve trgovinskih preferencialov.

Zelo pomembna je tudi nova finančna podpora v okviru dolgoročnega proračuna EU 2028-2034 v obliki nove varnostne mreže za krizne ukrepe za pomoč EU kmetijskemu sektorju. Varnostna mreža predstavlja okrepljen finančni mehanizem, ki podvaja obstoječo kmetijsko rezervo na 900 milijonov evrov letno (skupno 6,3 milijarde evrov za obdobje 2028–2034). Podpora bo pomagala zaščititi kmete v času motenj na trgu in vse večjih geopolitičnih negotovosti.

Trgovinski sporazumi, ki jih EU sklepa s tretjimi državami, zagotavljajo večjo gospodarsko varnost in stabilnost dobavnih verig. Trgovinski sporazumi med partnericami namreč omogočajo strukturiran dialog, ki prepreči eskalacijo trgovinskih odnosov, ki lahko v skrajni meri vodijo v trgovinske vojne, kot smo jim lahko priča v letu 2025. Trgovinski sporazumi tako omogočajo predvidljive in stabilne izvozne trge za slovenske izvoznike ter stabilno dobavo blaga, ki ga EU potrebuje. Prehranski sistemi so danes globalno zelo soodvisni, saj so agro-živilske verige močno globalizirane. Slovenija je izrazita neto uvoznica hrane pri večini agro-živilskih proizvodov ter zato močno vpeta v skupni trg EU in mednarodne trgovinske tokove. V zvezi s tem je pomembno poudariti, da je sektor živinoreje v EU danes še vedno odvisen od uvoza rastlinskih beljakovin. Med pomembnimi državami dobaviteljicami teh surovin so države Mercosur. Slovenija večino teh surovin za krmo uvozi iz Brazilije.

Sporazum odpira tudi nove izvozne priložnosti za evropski in tudi slovenski agroživilski sektor. Zaradi visokih carin v državah Mercosur so evropski proizvodi na južno ameriških trgih v tem trenutku bistveno dražji. To velja tudi za agroživilske proizvode. Sporazum z državami Mercosur bo za vrsto kmetijskih in živilskih proizvodov postopno odpravil visoke tarife za uvoz v te države, kar predstavlja nove izvozne priložnosti tudi za slovenski agroživilski sektor. Trenutne carine za uvoz v države Mercosur znašajo na primer za vino okrog 27 odstotkov in za peneča vina okrog 20–35 odstotkov. Sporazum bo za evropske izvoznike uvedel tudi hitrejše, enostavnejše in cenejše administrativne postopke za odobritev uvoza kmetijskih in živilskih proizvodov v države Mercosur. Sporazum tudi vključuje posebne določbe za olajševanje trgovine z vinom in žganimi pijačami, in sicer vključuje priznavanje enoloških praks, certificiranje in označevanje.

Reprezentativni združenji CEEV (Združenje evropskih vinarjev) in EDA (Evropsko mlekarsko združenje mlečne industrije) sta nedavno javno podprla sporazum EU Mercosur in poudarila, da sporazum ponuja nove možnosti za rast in diverzifikacijo, saj so zlasti Brazilija za vina ter Brazilija in Argentina za mlečne izdelke med najhitreje rastočimi trgi za visokokakovosten izvoz iz EU. Pri tem je pomembno poudariti, da je stabilen izvoz EU agroživilskih proizvodov pomemben tudi za stabilnost EU notranjega trga, saj se s tem prepreči, da bi viški proizvodov iz določene države članice končali na trgu druge države članice.

Sporazum bo zaščitil približno 350 agroživilskih proizvodov s priznano EU geografsko označbo. Na trenutnem seznamu zaščitenih proizvodov so Kraška panceta, Kraški pršut, Istrski pršut, Kraški zašink, Kranjska klobasa, Slovenski med in Štajersko prekmursko bučno olje. Sporazum omogoča na podlagi načela "odprtega seznama", da se po začetku veljavnosti sporazuma na seznam zaščitenih proizvodov dodajo tudi imena novih geografskih označb iz EU in Mercosurja, kar bo zainteresiranim proizvajalcem omogočilo koriščenje novih priložnosti na trgu.

2.

MKGP izraža zadovoljstvo, da se je Komisija odzvala na izraženo zaskrbljenosti mnogih držav članic, tudi Slovenije, glede možnih škodljivih posledic sporazuma za evropsko kmetijstvo. Komisija je tako dodatno v začetku oktobra predložila predlog EU uredbe, ki bo omogočal optimalno izvajanje bilateralnega zaščitnega mehanizma iz sporazuma. Uredba vključuje vse občutljive proizvode, kot na primer govedino in perutnino. Komisija bo tako izvajala sistematičen monitoring stanja na trgu v zvezi z uvozom občutljivih kmetijskih proizvodov, kar bo omogočilo zgodnje prepoznavanje morebitnih tveganj in v primeru ugotovitve resne škode ali nevarnosti resne škode hitro ukrepanje. Na podlagi tega bo EU lahko začasno preklicala tarifne preferenciale za proizvode, ki povzročajo škodo. Komisija bo začela s preiskavo, v primeru povečanja preferencialnega uvoza za več kot 10 odstotkov v zadnjem letu, če je hkrati uvozna cena iz Mercosurja vsaj 10 odstotkov nižja od cen enakih ali konkurenčnih izdelkov EU. Komisija bo preiskavo za občutljive kmetijske proizvode zaključila najkasneje v štirih mesecih, kar je precej hitreje, saj se podobne preiskave v drugih primerih zaključijo v 12 mesecih. Mehanizem tudi vključuje posebej hitro ukrepanje, in sicer aktiviranje začasnih zaščitnih ukrepov v največ 21 dneh. Predlog uredbe je še v obravnavi v okviru Sveta EU in Evropskega parlamenta, zato so do končnega sprejetja EU uredbe možne vključitve še dodatnih elementov zaščite.

Za majhne kmetije, ki v Sloveniji prevladujejo, imajo ključno vlogo podpore Skupne kmetijske politike (SKP). V okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027 ima Slovenija na voljo približno 1,8 milijard evrov, namenjenih stabilizaciji dohodkov prek neposrednih plačil ter intervencij razvoja podeželja z naložbami, okoljskimi ukrepi, podporo območjem z omejenimi dejavniki, mladim kmetom, prenosom znanja, povezovanjem in sodelovanjem, kar je še posebej pomembno za manjša gospodarstva. V naslednjem evropskem proračunu (MFF 2028–2034) bodo še naprej na voljo sredstva za skupno kmetijsko politiko, pri tem pa je predvidena nova struktura podpore kmetijstvu. Zakonodajni predlogi za prihodnje obdobje so še v obravnavi.

3.

Na podlagi analize končnega besedila sporazuma, študij učinkov, ki so jih pripravili različni izvajalci, dodatnih zavez Komisije in širše trenutne geopolitične situacije je Vlada RS ocenila, da so, poleg prednosti zaradi izboljšanja dostopa do trga, olajševanja postopkov, integracije dobavnih verig, dostopa do kritičnih surovin in enakih konkurenčnih pogojev, ki jih bo sporazum prinesel gospodarskim subjektom in potrošnikom, ustrezno naslovljene tudi skrbi Slovenije do najbolj občutljivih področjih, kot sta kmetijstvo in okolje. Trajnostne določbe, vključno s Pariškim sporazumom, so ključni del sporazuma. Odstop od Pariškega sporazuma je lahko razlog za začasno odpoved sporazuma. EU uredba glede krčenja in degradacije gozdov bo polno zavezujoča tudi za države Mercosur. Na trg EU bodo tako lahko vstopali le izdelki, ki ne bodo produkt povzročitve krčenja gozdov.

Skladno z navedenim je Vlada RS predlagala Državnemu zboru, da sprejme stališče, da Slovenija podpre podpis sporazuma. Državni zbor je 14. 11. 2025 sprejel stališče o podpori podpisa, sklenitve in začasne uporabe obeh sporazumov z državami Mercosur.

4.

Sporazum ne spreminja nobenih sanitarnih in fitosanitarnih (SPS) uvoznih zahtev EU, kar je v pogajanjih predstavljalo tudi eno ključnih zahtev Slovenije. Vsi izdelki, ki se prodajajo v EU (doma proizvedeni ali uvoženi), morajo izpolnjevati sanitarne in fitosanitarne standarde EU.

EU tudi v prihodnje ostaja neodvisna pri določanju strožjih standardov varne hrane, kot na primer o najvišjih dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov. Sporazum vključuje tudi previdnostno načelo, ki EU omogoča, da sprejme lastne ukrepe za zaščito zdravja državljanov EU, kadar znanstveni dokazi o tem, ali je uvožena hrana varna ali ne, niso prepričljivi.

V zvezi s tem pozdravljamo dodatno najavo Komisije, da bo skladno z »EU vizijo za kmetijstvo in prehrano«, ki predstavlja načrt za prihodnost kmetijstva in prehrane v Evropi, okrepila sanitarni in fitosanitarni nadzor uvoza hrane, in sicer s povečanjem števila revizij in pregledov v tretjih državah ter s krepitvijo nadzora na terenu v tretjih državah. Komisija namreč v vseh tretjih državah, skladno s svojo pristojnostjo, tudi izvaja uvozni nadzor na področju zdravja živali in rastlin ter varnosti hrane, ki vključuje redne revizije in odobritev uradnih nadzornih sistemov pristojnih organov tretjih držav, vključno z fizičnimi pregledi v tretjih državah.

Sporazum uvaja tudi okrepljeno sodelovanje med EU in državami Mercosur na področju varne hrane, dobrega počutja živali in boju proti protimikrobni odpornosti ter krepitvi pretoka informacij, da se nevarni izdelki ne bi pojavili na trgu. Cilj dialoga je krepitev medsebojnega zaupanja in izboljšanje skupnega razumevanja o aktualnih temah.

Komisija je ob objavi »EU vizije za kmetijstvo in prehrano« poudarila, da se s to vizijo odziva tudi na zahteve kmetic in kmetov, državljank in državljanov ter družbe kot celote po večji usklajenosti proizvodnih standardov za uvožene proizvode, da daljnosežni standardi EU ne bi povzročali slabšega konkurenčnega položaja, hkrati pa bi ostali skladni z mednarodnimi pravili. Skladno s tem je Komisija nedavno že pričela s postopkom ocene učinka nevarnih pesticidov, ki vstopajo v EU prek uvoženih proizvodov. Komisijo pri tem vodi načelo, »da se najnevarnejši pesticidi, ki so v EU prepovedani iz zdravstvenih in okoljskih razlogov, ne smejo vrniti v EU z uvoženimi proizvodi«. Ocena učinkov bo predstavljala osnovo, na podlagi katere bo Komisija preučila možnost sprememb veljavnega EU pravnega okvira.

V nadaljevanju aktivnosti glede krepitve uvoznih kontrol je komisar za zdravje in dobrobit živali Olivér Várhelyi dne 9. 12. 2025 organiziral javni dialog o izvajanju uradnih kontrol EU za živila, živalske in rastlinske proizvode, ki vstopajo v EU. Komisar se je sestal s predstavniki različnih sektorjev kmetijsko-živilskega sektorja, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter nevladnimi organizacijami, z namenom zbrati povratne informacije o sistemu nadzora uvoza EU v skladu z vizijo za kmetijstvo in prehrano.

Komisar je izpostavil, da sta varnost hrane in zaupanje potrošnikov osrednja temelja enotnega trga. Poudaril je, da ima EU najvišje standarde na svetu, ki jih morajo spoštovati tudi izvozniki iz tretjih držav. Sistem uvoznih kontrol, zlasti delovanje mejnih kontrolnih točk, je označil kot hrbtenico zaupanja in varnosti, saj preprečuje vstop neustreznim živilom, krmi, živalim in rastlinam.

Kot rezultat tega dialoga je Komisija po dogodku najavila sledeče aktivnosti:

• ustanovitev posebne delovne skupine EU za učinkovitejše nadzorovanje uvoza, ki se bo osredotočila zlasti na ostanke pesticidov, varnost živil in krme ter dobro počutje živali in bo preučila usklajene ukrepe EU za spremljanje določenih uvoženih proizvodov, skupina bo začela delovati v začetku leta 2026;

• 50-odstotno povečanje števila revizij, izvedenih v državah, ki niso članice EU, v naslednjih dveh letih, ob ohranitvi ravni kontrole v državah EU;

• 33-odstotno povečanje revizij evropskih mejnih kontrolnih točk, da se preveri, ali države članice izvajajo mejne preglede v skladu z zahtevami EU;

• tesnejše spremljanje neskladnih proizvodov in držav, s povečanjem pogostosti pregledov, kot je potrebno;

• podpora Komisije državam članicam, ki izvajajo te dodatne preglede;

• usposabljanje približno 500 uslužbencev nacionalnih organov o uradnih kontrolah prek posebnega programa EU;

• posodobljena pravila o dovoljenju uvoza proizvodov s sledmi posebej nevarnih pesticidov, ki so v EU prepovedani, v skladu z nedavno posodobljenimi mednarodnimi standardi.