Yankee, odidi domov!
V noči na soboto so Združene države Amerike po mesecih napadov na plovila v Tihem oceanu in Karibskem morju napadle Venezuelo in ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zvečer odobril operacijo Absolutna odločnost, v kateri je ameriška vojska z več kot 150 letali napadla več mest po državi. Imperialisti so obstreljevali glavno vojaško bazo v kraju Fuerte Tiuna, pristanišče La Guaira, več letališč, vladna poslopja in grobišče nekdanjega predsednika Huga Chaveza. V bombardiranju je ameriška vojska ubila 80 ljudi, ob tem tudi 32 kubanskih državljanov, ki so bili po trditvah kubanske vlade del Madurovega varovanja. Okoli dveh zjutraj po lokalnem času je posebna enota Delta Force ZDA ugrabila predsednika Madura ter njegovo ženo in poslanko v nacionalni ustavodajni skupščini, Cilio Flores. Oba so s helikopterjem prepeljali na letalonosilko USS Iwo Jima in nato z letalom v vojaško bazo Stewart v New York, od koder so ju odpeljali v zapor v Brooklynu. Potek napada predstavi profesor na Bolivarski univerzi Venezuele Chris Gilbert.
Po vdoru v suvereno državo se je predsednik Trump na tiskovni konferenci pohvalil z ugrabitvijo in napovedal de facto okupacijo Venezuele. Obenem je brezsramno dodal, da bo združenodržavni imperij poskrbel za popravilo, beri privatizacijo, venezuelske naftne infrastrukture in bodo nafto prodali drugim državam. Venezuelska vlada je Trumpove izjave označila za poskus zloma politične neodvisnosti države. V decembru je ameriška vojska ukradla dva naftna tankerja, Trump pa je v decembru odredil tudi pomorsko blokado tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali iz nje. Kot pove Gilbert, je želja po nadzorovanju venezuelske nafte le eden izmed razlogov za agresijo.
Kot drugi razlog sogovornik navaja uspeh Venezuele kot od ZDA neodvisne države.
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po napadih dejala, da je Maduro edini predsednik države. Trump se je na to odzval z novo grožnjo, da bo v primeru neposlušnosti Rodriguez plačala višjo ceno kot Maduro. V soboto je ustavna zbornica državnega vrhovnega sodišča Rodriguez naročila, naj prevzame položaj vršilke dolžnosti predsednice države za 90 dni. Odločitev vrhovnega sodišča je podprl tudi obrambni minister Vladimir Padrino Lopez, ki je v nedeljskem nagovoru sporočil, da oborožene sile podpirajo njeno imenovanje. Padrino Lopez je dejal tudi, da je bila ugrabitev strahovito dejanje, in dodal, da so na celotnem ozemlju razglasili izredne razmere. Danes bo Rodriguez zaprisegla kot vršilka dolžnosti, potem ko je prevzela uslužno retoriko ZDA in pozvala k skupnemu sodelovanju. Gilbert pojasni, da je Rodriguez v svojem govoru omenila Madurov obrambni načrt.
Imperialistične težnje so podprle predvsem vazalske države Evropske unije. Prvi izmed podpornikov kolonializma in imperializma francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se lahko venezuelsko ljudstvo veseli, a da ne podpira metode prevzema oblasti. Nemški kancler Friedrich Merz je operacijo opisal kot kompleksno ter, kot mnogi drugi voditelji, kakopak pozval k spoštovanju mednarodnega prava. Britanski premier Keir Starmer ob ugrabitvi ni potočil solz, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je napad označila kot legitimno obrambno intervencijo. Sogovornik zahodnoevropske voditelje vidi kot podložne ZDA.
Drugače so se odzvale države Latinske Amerike. Oblasti v Kolumbiji, Braziliji, Čilu, Urugvaju in na Kubi so napad obsodile. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je po agresiji na mejo z Venezuelo poslal vojsko, ameriški predsednik Trump pa je danes Kolumbiji zagrozil z vojaško intervencijo.
Predsednika Madura danes na sodišču na Manhattnu čaka branje obtožb zoper njega. Kot je razvidno iz 25-stranske obtožnice, so zvezni tožilci predsednika, njegovo ženo in sina Nicolasa Madura Guerra obtožili narkoterorizma, zarote uvoza kokaina, posedovanja avtomatskih pušk in uničevalnih naprav ter zarote uporabe teh orožij. Obtožbe zoper venezuelskega voditelja so enake kot iz obtožnice leta 2020. Ameriške oblasti Madura brez predloženih dokazov obtožujejo tudi vodenja sicer fiktivnega Kartela sonc, ki ga je ameriška vlada novembra lani uvrstila na seznam tujih terorističnih organizacij. Kartel je izraz, ki se v državi že od devetdesetih let uporablja za visoke vojaške poveljnike, ki so s svojimi položaji obogateli. Ameriška vojska je v zadnjih mesecih pred obalo Venezuele napadla več plovil, ki so jih poskušali upravičevati z obtožbami o prevažanju fentanila v ZDA, kljub temu da največ fentanila v imperij pride prek Mehike in Kanade. Sogovornik pove, da so obtožbe izmišljene.
Za svobodno Venezuelo!
Dodaj komentar
Komentiraj