Bojkotiranje, pumpanje in leteče menjave koalicij
Zadnji Kultivator letošnjega leta, kot je že v navadi aktualnopolitične redakcije, namenjamo pregledu dogajanja preteklega leta. V tokratni oddaji bomo izpostavili dogodke s področja Balkana.
Začnimo kar z našimi južnimi sosedi, kjer je hrvaška potrošniška platforma Halo, inspektore pozvala k množičnemu bojkotu številnih nakupov storitev in izdelkov zaradi podražitev. Decembra lani so se cene zvišale za 4,5 odstotka. Hrvaška vlada je na bojkot odgovorila z novim odlokom o maksimalnih cenah izdelkov, s katerim je omejila cene 70 izdelkov. Trgovci so torej dolžni poskrbeti, da vsaj ena vrsta izdelka iz posamezne kategorije ne presega določene maksimalne cene. Bojkoti tgovin so se razširili tudi v druge balkanske države – na primer v Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo, Srbijo in Bolgarijo, poskusi bojkota pa so bili tudi pri nas. Razloge podražitve cen pojasni hrvaški ekonomist Mladen Vedriš.
Ostajamo na Hrvaškem, kjer je sredi januarja potekal drugi krog predsedniških volitev, na katerih je ponovno slavil Zoran Milanović iz Socialdemokratske partije Hrvaške. Z nekaj več kot 74 odstotki glasov je premagal tekmeca Dragana Primorca iz vladajoče Hrvaške demokratske zveze, krajše HDZ, ki pa si je zagotovil okoli 25 odstotkov glasov. S tem je Milanović dosegel najboljši izid v drugem krogu predsedniških volitev od hrvaške osamosvojitve. Spomnimo se, kako je rezultat komentiral stari novi predsednik.
Maja so potekale tudi lokalne volitve. V Zagrebu sta skoraj polovico glasov v mestni skupščini osvojili stranki Možemo! in Socialdemokratska partija Hrvaške. Župansko mesto si je v drugem krogu ponovno zagotovil Tomislav Tomašević iz Možemo! Na Reki, kjer so zadnjih trideset let neprekinjeno na oblasti socialdemokrati, je prav tako v drugem krogu slavila neodvisna kandidatka Iva Rinčić. S tem je premagala takratnega župana Marka Filipovića, ki ga je v preteklosti podprl SPD, tokrat pa je kandidiral kot neodvisni kandidat.
Hrvaški sabor je oktobra potrdil spremembo zakona o obrambi in uvedel obvezno služenje vojaškega roka za moške, rojene leta 2007, ki so letos stari 18 let. Obrambno ministrstvo jih bo na služenje pozvalo v letu 2026, ko bodo dopolnili 19 let. Za tiste, ki se ne bodo odzvali na vpoklic, zakon predvideva kazen od 250 do 1300 evrov. Služenju vojaškega roka bodo lahko začasno ubežali študentje in nekateri športniki, zato bodo izjemoma pozvali tudi moške, stare od 20 do 29 let. Zakon sicer omogoča tudi ugovor vesti iz verskih in moralnih razlogov.
Parlament Federacije Bosne in Hercegovine je januarja z 51 glasovi proti štirinajstim potrdil načrt izgradnje plinske povezave s Hrvaško. Sprejetje je posledica ameriških pritiskov, da Bosna in Hercegovina prekine odvisnosti od ruskega plina. Projekt gradnje bo vodilo državno podjetje BH-Gas, ki se bo prestrukturiralo tako, da bodo v upravo imenovani tudi hrvaški predstavniki. Predstavniki vlade entitete Bosne in Hercegovine, Federacije BiH, treh kantonov in okrožja Brčko so nato aprila podpisali memorandum o izvedbi projekta gradnje plinske povezave. BiH si sicer prizadeva za izgradnjo tako zahodne kot južne in severne plinske povezave s hrvaškim plinskim sistemom.
Pestro je bilo zlasti v Republiki Srbski. Februarja je sodišče Bosne in Hercegovine v Sarajevu predsednika entitete Milorada Dodika nepravnomočno obsodilo na enoletno zaporno kazen in na šestletno prepoved opravljanja položaja predsednika entitete. Sodišče ga je obsodilo zaradi neizvrševanja odlokov visokega predstavnika Christiana Schmidta. Le nekaj dni po obsodbi je narodna skupščina, parlament entitete, sprejela štiri zakone, med njimi tudi Zakon o neupoštevanju zakonov in prepovedi delovanja institucij Bosne in Hercegovine. Ta med drugim določa, da je na ozemlju entitete prepovedano delovanje tožilstva in sodišč BiH, prepovedani so tudi visoki sodni in tožilski svet ter državne policijske agencije za preiskave in zaščito. Sredi marca je tožilstvo Bosne in Hercegovine izdalo nalog za prijetje Dodika, zaradi očitanega kaznivega dejanja napada na ustavno ureditev države. Poleg tega je izdalo naloga za aretacijo predsednika vlade entitete Radovana Viškovića in predsednika Narodne skupščine Nenada Stevandića.
Le nekaj dni za tem je parlament Republike Srbske je sprejel osnutek nove ustave in zakon o zaščiti ustavnega reda Republike Srbske. Osnutek nove ustave entiteti Bosne in Hercegovine daje večje pristojnosti zlasti prek zagotovitve pravice do samoodločbe, sporazuma o spremembi mejne črte med entitetama in svobodne volje za odstop od sporazumov na ravni Bosne in Hercegovine. Zakon o zaščiti ustavnega reda določa ustanovitev posebnega tožilstva in sodišča, ki bosta odgovorni izključno za vprašanja, povezana z ustavno ureditvijo države ter ustanovitvijo posebne priporne enote v banjaluškem zaporu za določena kazniva dejanja. Sprejetje ustave v kontekstu Dodikovih politik komentira aktivistka in novinarka Gordana Katana.
Konec aprila je nato bosanska Državna agencija za preiskave in zaščito v vzhodnem Sarajevu poskusila Miloradu Dodiku vročiti nalog za privedbo, a ji je to preprečila policija Republike Srbske. Mesec dni kasneje je ustavno sodišče Bosne in Hercegovine razveljavilo zakone Republike Srbske, ki jih je parlament entitete sprejel konec februarja. Julija je sodišče Bosne in Hercegovine po zaslišanju Viškovića in Stevandića preklicalo nalog za njuno privedbo in jima odredilo redno javljanje pristojnemu državnemu organu. Prav tako je podobno kazen odredilo Dodiku, potem ko se je ta zglasil na sodišču BiH.
Avgusta se je vmešala tudi državna volilna komisija Bosne in Hercegovine, ki je Dodiku odvzela mandat predsednika entitete. Za odvzem mandata se je komisija odločila po razsodbi prizivnega sodišča, ki je potrdilo obsodbo Dodika zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Schmidta. Pri tem mu je sodišče izreklo leto zaporne kazni in šestletno prepoved delovanja v politiki. Zdaj že nekdanji predsednik Republike Srbske je zaporno kazen nato zamenjal z denarno in tako za prostost odštel okoli 36 tisoč 500 konvertibilnih mark oziroma okoli 18 tisoč evrov. V začetku novembra je sicer tožilstvo Bosne in Hercegovine zaradi pomanjkanja dokazov ustavilo preiskavo zoper Dodika.
Volilna komisija je nato razpisala predčasne volitve za novega predsednika entitete. Te so potekale konec novembra, na njih pa je z nekaj več kot 50 odstotki glasov zmagal nekdanji notranji minister entitete Siniša Karan iz Dodikove Zveze neodvisnih socialdemokratov. Drugo mesto je zasedel Branko Blanuša iz Srbske demokratske stranke. Karan sicer predsedniške funkcije ne bo opravljal polni štiriletni mandat, ampak samo do rednih volitev, predvidenih za naslednjo jesen. Kot je pojasnil Aleksandar Trifunović, urednik Buka magazina iz Banjaluke, se Dodik sicer še vedno obnaša kot predsednik.
Selimo se v Srbijo. V Beogradu, Nišu, Novem Sadu, Kragujevcu, pa tudi v manjših srbskih mestih so protestniki v novo leto vstopili s 15-minutnim molkom, ki je trajal od enajste ure in 52 minut do sedem minut čez polnoč. Protesti in blokade so sicer potekali vse leto, o čemer smo redno poročali tudi na valovih Radia Študent. Marca je število umrlih v zrušitvi naraslo na 16, ko je v bolnišnici v Beogradu zaradi poškodb, ki jih je utrpel med nesrečo, umrl mlajši moški.
Poleg shodov v večjih in manjših mestih po vsej državi zaradi zrušitve nadstreška železniške postaje v Novem Sadu so večkrat sočasno potekali tudi protesti, na katerih so državljani opozarjali na probleme v Srbiji. Tako je na primer januarja potekal protest pred stavbo Elektroprivrede Srbije v Beogradu, zaradi slabega in koruptivnega upravljanja državnega podjetja. Konec januarja pa so potekali vsesplošen protest in 24-urna splošna stavka ter blokada Avtokomande v Beogradu.
Vsesplošni stavki je sledil odstop premierja Miloša Vučevića in župana Novega Sada Milana Đurića, obeh iz vladajoče Srbske napredne stranke. Povod za odstop je bil napad skupine neznancev na skupino študentskih protestnikov, ki so lepili plakate na stavbo SNS v Novem Sadu, pri čemer so huje poškodovali študentko. Za napadalce se je, na presenečenje prav nikogar, izkazalo, da so povezani z Naprednjaki. Položaj novosadskega župana je po glasovanju mestnih svetnikov konec februarja prevzel Žarko Mićin iz Srbske napredne stranke, kar je sprožilo protest pred mestno hišo, kjer je množica v svetnike metala jajca, jogurte in rdečo barvo. Aprila so Naprednjaki izsilili tudi svojega premierja – funkcijo je prevzel Đuro Macut.
Jajca pa niso letela le na ulicah Novega Sada, temveč tudi v srbskem parlamentu. Na prvi spomladanski redni seji, na kateri bi morali poslanci glasovati o okoli 50 zakonih in razrešitvi predsednice parlamenta Ane Brnabić ter se seznaniti z odstopom premierja Vučevića, je prišlo do obmetavanja in pretepa. Opozicija je nasprotovala obravnavi vseh zakonodajnih predlogov razen zakona o visokem izobraževanju, saj so menili, da vlada v odstopu, ki bi morala opravljati samo tekoče posle, ne bi smela predlagati novih zakonov. Takole je Brnabić poskušala posesti in umiriti poslance.
Napad, zaradi katerega sta odstopila premier in novosadski župan, še zdaleč ni edini primer nasilja nad protestniki, večkrat so namreč posamezniki zapeljali v množico protestnikov. Poleg tega je srbska policija na protestu, ki je 15. marca potekal v Beogradu, v bližini parlamenta uporabila zvočni top in s tem prekinila 15-minutno tišino.
Na protestu sredi avgusta, ki je potekal v Novem Sadu, je eden od članov vojaške policije za posebne namene, imenovane Kobra, začel streljati. Kasneje so iz Kobre sporočili, da je ta varovala neimenovano osebo, a niso razkrili, na koga in zakaj so streljali. Svojo represijo SNS izvaja tudi na področju sprejemanja zakonodaje – vlada je namreč predlagala spremembe kazenskega zakonika, ki med drugim vključuje kriminalizacijo blokade cest, ki zanjo predvidevajo do leto dni zapora. Prav tako uvaja kaznivo dejanje objavljanja materiala, ki nagovarja h kaznivim dejanjem.
Po vmesnem poletnem zatišju so se protesti znova okrepili ob prvi obletnici zrušitve nadstreška. Mama enega od umrlih, Dijana Hrka, je začela gladovno stavkati, kar je sprožilo tudi študentske proteste v njeno podporo. Protestirali pa niso le študentje in njihovi podporniki, temveč tudi Ćaciji oziroma Študentje, ki se želijo učiti. Ti so se spomladi vkampirali v Pionirski park nasproti parlamentarnega poslopja, prav tako so večkrat napadli Hrko in študentske protestnike, ki so se zbrali pred parlamentom.
Sredi oktobra je neodvisna komisija za preiskavo zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu ugotovila, da je za to kriva organizirana kriminalna združba, na čelu katere bi lahko bil predsednik Srbije Vučić. Septembra je sodišče v Novem Sadu zavrnilo predlog državnega tožilstva za odreditev pripora 13 obtoženim v povezavi z nesrečo, med katerimi je nekdanji minister za gradbeništvo Goran Vesić. Tožilstvo je obtožnico vnovič vložilo, potem ko je sodišče zahtevalo dopolnitev prvotno vložene obtožnice iz decembra lani. Novembra je višje sodišče v Novem Sadu razsodilo, da morajo Infrastruktura železnice Srbije in srbske oblasti tožnikoma plačati po 118.000 evrov odškodnine zaradi duševnih bolečin ob smrti bližnje osebe in pretrpljenega strahu. Poleg tega morajo kriti sodne stroške.
Novembra je britansko-avstralsko rudarsko podjetje Rio Tinto projekt izkopavanja litija, imenovan Jadar, v istoimenski dolini prestavilo v status oskrbe in vzdrževanja. Podjetje je kasneje pojasnilo, da ne gre za umik podružnice multinacionalke v Srbiji, imenovane Rio Sava Exploration, iz države. Spomnimo, da je zaradi množičnih protestov leta 2022 srbska vlada začasno prekinila izvajanje projekta Jadar, a je julija lani srbsko ustavno sodišče njeno odločitev razveljavilo, temu pa so sledili novi množični protesti. Evropska komisija je sicer junija Srbiji namenila 5,5 milijarde evrov za realizacijo projekta.
Ustavljeno pa ni le izkopavanje, temveč tudi naftna rafinerija v Pančevu, Naftna industrija Srbije, krajše NIS, je namreč zaradi prekinitve dobave nafte po ameriških sankcijah ustavila proizvodnjo. Združene države zahtevajo izločitev ruskega državnega energetskega podjetja Gazprom iz lastništva Naftne industrije Srbije. Gazprom si lasti 56 odstotkov NIS-a. Razloge zaprtja pojasni Igor Dekanić, upokojeni profesor na rudarsko-geološko-naftni fakulteti Univerze v Zagrebu.
Poleg sodelovanja s tujimi multinacionalkami srbski predsednik Aleksandar Vučić rad sodeluje s Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Ta je namreč načrtoval izgradnjo hotela na zemljišču v Beogradu, kjer stoji generalštab. Novembra je srbska skupščina po hitrem postopku sprejela zakon, ki omogoča rušitev stavbe. To je sprožilo proteste, ki so okoli stavbe postavili živi zid. Decembra je Vučić sporočil, da je projekt v vrednosti najmanj 750 milijonov evrov propadel, saj je Kushner umaknil investicijo. Slednji je izgradnjo preklical po tem, ko je srbsko javno tožilstvo za organizirani kriminal vložilo obtožnico zoper ministra za kulturo Nikolo Selakovića in tri uradnike ministrstva. Obtožnica jih bremeni zlorabe položaja zaradi umika statusa kulturne dediščine nekdanjemu kompleksu generalštaba.
Aprila je črnogorski parlament potrdil sporazuma o gospodarskem sodelovanju ter sodelovanju na področju turizma in razvoja z oblastmi Združenih arabskih emiratov. Konec marca je memorandum podpisal črnogorski premier Milojko Spajić s podpredsednikom vlade Združenih arabskih emiratov ter zunanjim ministrom šejkom Abdulahom Bin Zajedom Al Nahjanom. Sporazum o ekonomskem sodelovanju predvideva naložbo Združenih arabskih emiratov v višini od 25 do 30 milijard evrov, kar je največja tuja naložba v zgodovini Črne gore. Eden od osrednjih delov turističnega sporazuma je investicijski načrt za megaprojekt Ulcinj – plažo na črnogorski obali, ki leži ob meji z Albanijo. Omenjena investicija je sprožila proteste.
Črnogorci so sicer oktobra organizirali protimigrantske proteste. Povod zanje je bil napad, za katerega sta po poročanju policijske uprave Podgorica osumljena državljana Turčije in Azerbajdžana. Temu je sledilo več napadov na lokale in avtomobile v lasti turških priseljencev po vsej državi. Na ksenofobni vlak se je vkrcala tudi črnogorska vlada, ki je uvedla obvezne vizume za turške državljane, ki obiskujejo državo, česar do zdaj niso potrebovali.
Januarja je kosovska policija zaprla več vzporednih srbskih institucij, kot so poslovalnice Pošte Srbije, centri za socialno delo in finančna uprava, v desetih različnih občinah. Podobna zaprtja je kosovska policija izvedla aprila, ko je v občinah Leposavić in Štrpce zaprla urade Sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Nacionalne službe za zaposlovanje. Zapiranje institucij kosovska policija izvaja že od lanske spomladi, ko je zasedla zgradbe vzporednih srbskih občin na severu Kosova, rekoč, da te občine delujejo pod nadzorom Srbije.
Tudi na kosovskem parlamentarnem parketu je bilo pestro. Na kosovskih parlamentarnih volitvah, ki so potekale februarja, je slavila vladajoča stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija, ki je osvojila 41 odstotkov glasov. Drugo mesto je z nekaj manj kot 22 odstotki glasov osvojila Demokratska stranka Kosova, tretje mesto je zasedla Demokratska liga Kosova z okoli 18 odstotki glasov. S tem je Kurtijeva stranka izgubila absolutno večino. Sedem mesecev po volitvah in po 60 konstitutivnih sejah je parlament le uspel izglasovati svojega predsednika, Dimala Basho iz Kurtijeve stranke. Slednja je sicer pred Basho predlagala že štiri kandidate. Septembra so bili tako izvoljeni tudi trije predstavniki iz albanskih strank, podpredsednika parlamenta iz srbske manjšine pa parlament ni uspel izglasovati. Nihče od kandidatov Srbske liste namreč ni prestal glasovanja. V začetku oktobra je nato ustavno sodišče določilo 12-dnevni rok, do izteka katerega mora parlament izvoliti podpredsednika iz vrst srbske manjšine. Nazadnje so le imenovali Nenada Rašića iz manjše stranke Za svobodo, pravičnost in preživetje. Njegovo imenovanje komentira Isak Vorgučić, direktor radia Kim.
Prav tako v začetku oktobra je kosovska predsednica Vjosa Osmani mandat za sestavo nove vlade podelila dotedanjemu premierju Albinu Kurtiju. Slednji si ni uspel zagotoviti zadostne podpore, saj ga je podprlo 56 poslancev, za potrditev bi potreboval 61 glasov. Tako se mu ni uspelo že četrtič zavihteti na čelo vlade. Predsednica je mandat nato podelila Glauku Konjufci, a je spodletelo tudi njemu, zato se kosovski volivci tik pred koncem leta – 28. decembra – podajajo na predčasne parlamentarne volitve.
Seveda pregleda leta ne bi bilo brez omembe letečih menjav bolgarskih vlad. Januarja je bolgarski parlament potrdil novo vlado pod vodstvom stranke Gerb, premierski stolček pa je zasedel Rosen Željazkov. Vlada sicer ni zdržala niti leto, saj je v začetku decembra zaradi množičnih protestov odstopila. Protestniki so nasprotovali predlogu proračuna za leto 2026 ter opozarjali na vsesplošno korupcijo. Bolgari bodo tako imeli še ene predčasne volitve, ki bodo že osme v štirih letih.
Menjave in volitve pa so potekale tudi v sosednji Romuniji. Romunski predsednik Klaus Iohannis je februarja pred glasovanjem o njegovi razrešitvi v parlamentu odstopil s predsedniškega položaja. Nezaupnico proti predsedniku je vložilo več opozicijskih nacionalističnih strank. Za predsedniško mesto se je želel ponovno potegovati Călin Georgescu, a je volilna komisija njegovo kandidaturo zavrnila, kar je sprožilo množične proteste. Komisija je sicer odobrila kandidaturo Georgea Simiona iz nacionalističnega Zavezništva za zedinjenje Romunov. V drugem krogu predsedniških volitev, ki je potekal sredi maja, je slavil dosedanji župan Bukarešte Nicușor Dan in s tem premagal Simiona, ki je slavil v prvem krogu.
Romunija ni dobila le novega predsednika, temveč tudi vlado. Konec junija je parlament potrdil novo vlado, na čelu katere je zaprisegel Ilie Bolojan iz Nacionalne liberalne stranke. V vladi so še socialni demokrati, Zveza za reševanje Romunije in Demokratična zveza Madžarov v Romuniji, voditelji omenjenih strank pa bodo izmenično predsedovali vladi vse do naslednjih parlamentarnih volitev leta 2028. Prejšnja vlada je razpadla maja, ko so socialni demokrati po zmagi Simiona v prvem krogu predsedniških volitev zapustili koalicijo.
Konec januarja so v Grčiji potekali protesti v spomin na železniško nesrečo v občini Tempi pri Larisi leta 2023, v kateri je umrlo 57 ljudi. Shodi so potekali v sto mestih, protestniki pa so opozorili, da kljub pretečenemu času vlada v preiskavi ni razkrila vseh dokazov. Povod za proteste je javnosti razkril zvočni posnetek, na katerem ljudje na vlaku iščejo pomoč, potem ko je eden izmed študentov po trku poklical na telefonsko številko za nujne primere. S posnetka je razvidno, da je trideset potnikov umrlo zaradi zadušitve in opeklin, saj se je po eksploziji vnel požar. Marca je vlada pod vodstvom Kiriakosa Micotakisa prestala nezaupnico, ki so jo zaradi neukrepanja in prikrivanja dokazov v povezavi z nesrečo vložile opozicijske stranke Pasok, Siriza in Pot svobode. Micotakis je sicer po nezaupnici prevetril svojo ministrsko ekipo.
To sicer ni edina afera, ki letos pesti grško vlado. Urad evropskega javnega tožilstva, znan kot EPPO, je junija v grški parlament vložil poročilo o morebitni vpletenosti dveh nekdanjih ministrov v prevaro, s katero so tako imenovani lažni kmetje evropski sklad za kmetijstvo oškodovali za 290 milijonov evrov. Agencijo, odgovorno za razdeljevanje kmetijskih subvencij Evropske unije, so obtožili obdelovanja ponarejenih pogodb o zakupljenih zemljiščih in zato nakazil za neobstoječa kmetijska zemljišča. Peterica vladnih uradnikov, med njimi tudi dotedanji minister za migracije Makis Voridis, je po razkritju korupcijskega poročila odstopila. Evropska komisija je grškim oblastem naložila globo v višini 392,2 milijona evrov. Zaradi neizplačila subvencij so nato decembra začeli protestirati kmetje. Shemo natančneje pojasni politični analitik Stelios Foteinopulos.
Hkrati je grški parlament potrdil tri mesece trajajočo prekinitev obravnave prošenj za azil migrantov, ki so v državo prispeli po morju iz severne Afrike. Suspenz se nanaša na migrante iz Somalije, Sudana, Egipta in Maroka, ki v Grčijo prihajajo večinoma prek Libije. Migranti bodo deportirani nazaj v svoje države izvora ali v države odhoda, ne da bi jim ponudili možnost vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Le slaba dva meseca pozneje je grška vlada sprejela zakon, po katerem imajo prosilci za azil, ki jim državni organi prošnjo zavrnejo, na voljo 14 dni, da zapustijo Grčijo, sicer jih čakajo zaporne kazni od dveh do petih let. Zakon prav tako določa, da osebe, ki v državo prispejo brez urejene dokumentacije, čaka 24 mesecev v priporu, namesto prej veljavnih 18 mesecev.
Dodaj komentar
Komentiraj