Umik Ria Tinta iz Jadra
Portal Bloomberg je prejšnji teden po vpogledu v interne dokumente britansko-avstralskega rudarskega giganta Ria Tinta objavil, da je korporacija projekt izkopavanja litija v dolini Jadar v Srbiji prestavila v status oskrbe in vzdrževanja. Rio Tintov predstavnik za stike z mediji je srbski tiskovni agenciji Tanjug še isti dan zagotovil, da to ne pomeni umika podjetja iz Srbije. Korporacija je svojo podružnico v Srbiji, imenovano Rio Sava Exploration, ustanovila leta 2001, tri leta pozneje so med geološkimi raziskavami odkrili jadarit, ki vsebuje litij, podjetje pa si je od takrat začelo intenzivno prizadevati za začetek izkopavanja. Z njimi je začelo leta 2021, že od samega začetka pa rudarjenju v dolini nasprotujejo tako lokalni prebivalci kot tudi širša srbska javnost. Zaradi masovnih protestov in blokad prometnic je leta 2022 vlada začasno prekinila izvajanje projekta Jadar, a je julija lani srbsko ustavno sodišče njeno odločitev razveljavilo, čemur so sledili novi množični protesti.
Razkritje, da bo Rio Tinto zamrznil projekt Jadar, komentira Savo Manojlović iz iniciative Kreni-Promeni, pri čemer poudarja predvsem ključno vlogo protestnega gibanja, ki je aktivno že od samega začetka projekta.
Začasno zaustavitev izkopavanja oziroma spremembo statusa projekta komentira Zlatko Kokanović, podpredsednik združenja »Ne damo Jadar«.
Po mnenju Kokanovića ključno vlogo igrajo v javnosti ves čas prisotni pozivi k razpisu predčasnih volitev. Potezo je tako moč razumeti predvsem kot taktiko za pomiritev volivcev, ki pa so se na podoben način opekli že leta 2022.
Po besedah sogovorca vse sfere javnosti projektu nasprotujejo.
Sogovorec ob tem pojasnjuje, kako je izgledalo zadnje leto in pol od zadnjih množičnih protestov proti Riu Tintu, ki jih je od lanskega novembra zasenčilo in dopolnilo študentsko protestniško gibanje.
Projekt Jadar je za strateško pomembnega opredelila tudi Evropska komisija, ki litij potrebuje predvsem za izdelavo baterij, pomembnih v avtomobilski industriji. Več Manojlović.
Evropska unija in Srbija sta sicer julija lani podpisali sporazum o strateškem partnerstvu o trajnostnih surovinah, med katere spada litij. S tem je unija dodatno legitimirala projekt kljub ves čas navzočim opozorilom okoljskih strokovnjakov o spornosti projekta. Več Kokanović.
Projekt Jadar in razprodaja Srbije za namene ekstraktivizma je sicer ključnega pomena za predsednika Aleksandra Vučića, ki si preko projekta skuša zagotoviti dobre odnose z Evropsko unijo.
To, da gre predvsem za političen projekt, kaže dejstvo, da je Marina Šibalić, takratna direktorica srbskega Zavoda za zaščito narave, leta 2024 kljub nasprotovanju več strokovnjakov odobrila izkoriščanje litija v dolini Jadar. Po mnenju sogovorca gre pri tem za odločitev, ki je bila izvedena zaradi pritiska politike, da projekt steče.
Od ponovne odobritve projekta lani po sogovorčevih besedah na sami lokaciji niso stekla dodatna dela. Od začetnih preiskav leta 2021 se na lokaciji prav tako ni izvajalo dodatnih del.
Kljub trenutni ustavitvi izkopavanja v dolini Jadar to ne pomeni konec ekstrakivizma v Srbiji, zato si v iniciativi »Ne damo Jadar« prizadevajo za splošni izgon tujih korporacij z namenom izkopavanja.
Podobno si prizadevajo tudi v iniciativi Kreni-Promeni.
Vlada se namreč pri podeljevanju dovoljenj opira na raziskave in podatke, ki jih priskrbi podjetje – v tem primeru Rio Tinto. Za projekt Jadar tako niso opravili raziskav, ki bi dokazale dejanske vplive izkopavanja na okolje. Več Kokanović.
Rio Tinto ima sicer do lokalnega prebivalstva, ki nasprotuje izkopavanju, ter srbske družbe kot celote pokroviteljski in izkoriščevalski odnos, kakršnega goji tudi v drugih državah, kjer je prisoten. Več Kokanovič.
Projekt Jadar tako počiva, a Rio Tinto se ne umika iz Srbije. Vučić pa je med dobrikanjem Evropski uniji, ki je lačna litija in drugih »strateških surovin«, pripravljen razprodati državo podjetjem, katerih edini cilj je plenjenje naravnih virov.
Dodaj komentar
Komentiraj