Bolgarski protestniški miks
V ponedeljek so v bolgarski prestolnici Sofija in drugih večjih mestih potekali protivladni protesti, na katerih so protestniki pozvali k umiku proračuna za leto 2026 in odstopu manjšinske koalicijske vlade premierja Rosna Željazkova. Gre za prvi proračun pripravljen v evrih – Bolgarija bo namreč z začetkom prihodnjega leta uvedla evrsko valuto. Protestniki nasprotujejo zlasti zvišanju prispevkov za socialno varnost in davkov na dividende, ki jih predvideva načrt. Protesti zaradi omenjenega proračunskega predloga so potekali že konec novembra, vlada pa je takrat obljubila, da bo predlog ponovno vložila v parlamentarno proceduro in s tem omogočila dodatne posvete z opozicijo, sindikati in delodajalci. Zaradi protestov je predsednik države Rumen Radev predlagal razpustitev vlade in predčasne volitve. To bi bile že osme parlamentarne volitve od leta 2022.
Na prvi pogled je bil glavni razlog za protest proračun za prihodnje leto. Protestnikov v proračunu moti več proračunskih postavk – vse od zvišanih prispevkov za socialno varstvo do višjih plač za javne uslužbence. Poleg kritike proračuna za leto 2026 – za katerega je vlada že obljubila spremembo – protestniki nasprotujejo tudi vsesplošni korupciji v vseh slojih državne oblasti. Da je proračun zgolj žrtveno jagnje in bolj povod kot vzrok za proteste, pove bolgarski novinar Angel Petrov.
Podobno meni tudi novinar bolgarskega nacionalnega radia Ivajlo Stefanov.
Bolgari torej de facto protestirajo proti rigidni oblasti in političnim figuram, ki se v politični sferi gibajo že dolgo. Glavna tarča protestov je nekdanji premier Bojko Borisov, ki ga Petrov primerja s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.
Drugi politik, ki je deležen kritike protestnikov, je poslanec iz Gibanja za pravice in svoboščine – Nov začetek, Deljan Peevski.
Stefanov predstavi delovanje opozicijskih liberalnih strank, ki so pri organizaciji protesta sodelovale kljub njihovi splošni nepriljubljenosti v javnosti.
Kljub temu, da je Bolgarija združena v nasprotovanju trenutni vladi in politikom, kot je Borisov, opozicijskim strankam v preteklosti v sestavljanju vlad in vztrajanju v koalicijski vlogi ni šlo nič bolje. Zakaj Bolgari niso bolj naklonjeni liberalnim strankam, pojasni Petrov.
Po podatkih Bolgarske tiskovne agencije se je shoda v Sofiji udeležilo več kot petdeset tisoč ljudi. Eden od razlogov za množičnost ponedeljkovega protesta je širok nabor oseb različnih generacij z različnimi političnimi prepričanji.
Kljub temu, da so protesti v večini potekali brez izgredov, se je ena od skupin večkrat spopadla s policijo. Zažgala je več policijskih avtomobilov in nekaj tramvajev, policija pa je odgovarjala s solzivcem. Stefanov, ki se je protesta udeležil, izgrede sicer pripisuje predvsem neonacističnim nogometnim navijačem.
Na protestih je torej široka paleta ljudi: liberali, ruski nacionalisti in neonaciji. Ob tem se nam postavi vprašanje – češ kje pa so levičarji?
V zadnjih treh letih se je vlada v Bolgariji zamenjala sedemkrat, kar je tudi za parlamentarno demokracijo veliko. Razloge za vsesplošno politično nestabilnost v državi predstavi Stefanov.
Dodaj komentar
Komentiraj