Romunska deficitna pravljica
Romunski parlament je v petek s 319 glasovi za in 104 proti sprejel nov proračun. Glavni akter v sestavi proračuna je bila Nacionalna liberalna stranka, ki jo vodi Ilie Bolojan, ki že od sestave vlade junija lani izvaja ostro politiko zategovanja pasu. Socialno demokratska stranka je preteklo sredo blokirala sprejetje proračuna in zahtevala vključitev finančne pomoči za socialno šibkejše, predvsem upokojence. V petek pa so socialdemokrati sprejeli kompromisno rešitev enkratnega izplačila in podprli tako dopolnjen proračun.
Novo sprejeti proračun je osredotočen predvsem na zmanjšanje državnega primanjkljaja, kar od Romunije zahteva Evropska unija. Romunija je namreč lani imela največji državni primanjkljaj v celotni Uniji. Po pričakovanju proračun to dosega predvsem z neoliberalno politiko rezov v socialni državi – močno se bo zmanjšalo financiranje javnega zdravstva, lokalne uprave in pa ministrstva za delo.
Podrobneje o tem, katere reze predvideva proračun, pojasni Florin Poenaru, predavatelj sociologije in antropologije na Univerzi v Bukarešti.
izjava
Toda proračun ne predvideva zgolj zategovanja pasu, temveč vključuje tudi povečanje proračuna za določena ministrstva, predvsem ministrstva za obrambo, proračun pa se povečuje tudi represivnim organom. Več sogovorec.
izjava
Kot pojasni sogovorec, je povečanje proračuna za vojsko predvsem rezultat obvez zvezi NATO in drugim vojaškim zaveznicam, kot so Združene države Amerike.
izjava
Glasovanje o proračunu je sprva blokirala Socialno demokratska stranka, ki je zahtevala vključitev finančne pomoči za socialno šibkejše skupine. Na koncu je sprejela kompromis, ki predvideva zgolj enkratno izplačilo denarne pomoči upokojencem in drugim socialno šibkejšim skupinam. Poenaru pove, da je pri tem šlo predvsem za političen manever socialdemokratov, ki ne zagotavlja dejanskega izboljšanja položaja socialno šibkejših.
izjava
Čeprav je vlada proračun predlagala, rekoč da z njim rešuje državni primanjkljaj, pa se po sogovorčevih besedah nihče v romunski politiki ne loteva ključnega vprašanja: od kod je ta sploh prišel, temveč se osredotoča na neoliberalno logiko zategovanja pasu.
izjava
Poleg tega sogovorec pojasnjuje, da je primanjkljaj med drugim posledica izposoje sredstev iz raznih mehanizmov Evropske unije, ki države ujamejo v dolžniško past, kot se je zgodilo že Grčiji.
izjava
Evropska unija igra ključno vlogo pri romunski politiki zategovanja pasu. Kot neoliberalna institucija namreč državam, ki so se znašle v arbitrarno določenem »previsokem« primanjkljaju, grozi, da bodo končale kot Grčija leta 2009. Po drugi strani pa Poenaru pojasni, da je romunska vlada za razliko od takratne grške ideološko popolnoma skladna z evropskimi direktivami, in se ni niti poskusila upirati zahtevam EU.
izjava
Poleg NATA in Unije sogovorec izpostavi tudi tretji, notranji faktor – ideološko nastrojenost romunske politike proti povišanju državnih dohodkov.
izjava
Odpor do posegov v socialno državo je pričakovano velik, kar je med opozicijskimi strankami voda na mlin prav skrajni desnici. Več sogovorec.
izjava
Romunija – tako kot kaže – drvi v ponovitev že prej videnega scenarija, kjer neoliberalna politika, ki jo podpira EU, omogoča vzpon fašizma.
Dodaj komentar
Komentiraj