Pritožba legionarjev
V Bukarešti se je v četrtek zbrala množica deset tisoč skrajno desnih protestnikov, ki je protestirala proti zakonu o kriminalizaciji fašističnih, rasističnih in ksenofobnih gest, ki ga je romunska vlada sprejela decembra lani. Shod je organizirala skrajna desna stranka Konzervativna akcija, njen voditelj Claudiu Târziu pa je zakon oklical za napad na tradicionalne romunske vrednote. Pridružili so se jim tudi podporniki druge skrajno desne, bolj nacionalistično obarvane stranke, Zveze za zedinjenje Romunov, krajše AUR. Tako imenovani »Vexlerjev zakon«, oklican po predlagatelju Silviuju Vexlerju predvideva zaporne kazni do 5 let za širjenje ksenofobnih, rasističnih in antisemitskih vsebin. Poleg tega za kaznivo opredeli tudi sodelovanje v fašističnih in rasističnih organizacijah. Zakon tudi dovoljuje izjeme, predvsem za namene umetniškega izražanja, izobraževanja, raziskovanja in pa diskusije, ki so za javno dobro.
Povode za protest pojasnjuje Florin Poenaru, predavatelj sociologije in antropologije na Univerzi v Bukarešti.
Nekateri protestniki so sicer skandirali tudi proti politiki zategovanja pasu, ki jo izvaja trenutna vlada, a osrednji namen shoda je bil prav »Vexlerjev zakon«. Sogovorec v tem vidi predvsem taktiko fašističnega pola romunske politike za mobilizacijo volivcev.
Pri nasprotovanju zakonu in podpiranju fašistične ideologije ne gre zgolj za pritisk odprto fašističnega pola, med tistimi, ki odprto častijo fašistične figure, je tudi predsednik Romunije Nicușor Dan. Več sogovorec.
Fašistična retorika se je po sogovorčevih besedah premaknila z obrobja v mainstream politični diskurz v Romuniji.
Zakon, ki razburja fašiste, tudi ni pretirano radikalen. Gre za zakon, ki je manj oster od primerljivih zakonov v Nemčiji in drugod po Evropi ter služi predvsem kot opora za krepitev že obstoječe zakonodaje o sovražnem govoru. Več sogovorec.
Zakon je lani poleti predsednik Dan poslal nazaj v parlament, saj je imel po njegovih besedah preširoke definicije fašizma, ki bi lahko vodile do neupravičenega pregona ljudi. Toda zakon se ni spremenil, saj so bili predsednikovi ugovori neutemeljeni, poslanci pa so spet potrdili »Vexlerjev zakon«. Več Poenaru.
Ključna figura nasprotnikov zakona je njegov predlagatelj, poslanec Silviu Vexler, vodja Federacije judovskih skupnosti v Romuniji. Sogovornik pojasni, da sta zaradi tega tako zakon kot tudi Vexler tarči antisemitistične retorike fašistov.
Doda še, da pri tem v resnici gre za povratek v iste vrste retorike, ki je prevladovala v Romuniji v obdobju med svetovnima vojnama.
Sam pomen protesta je po sogovorčevih besedah težko meriti, shod sicer ni bil velik, je pa dosegel veliko podpore na družbenih omrežjih in nakazuje rastočo podporo AUR v državi.
Retorika protestov je tako obrnjena stran od dejanskih težav, do katerih so privedle politike vlade, zlasti gospodarska kriza. Od poletja lani, ko so sprejeli ostro varčevalno zakonodajo, se je namreč zgodil najhujši padec kupne moči od leta 1989. Več sogovorec.
Vzpon fašistične retorike v Romuniji nima nasprotnika, predvsem zato, ker ne obstaja organizirana politična levica, ki bi dejansko kontrirala škodljivim politikam vlade. Edina poimensko leva stranka v romunski politiki so Socialdemokrati, ki podpirajo politiko zategovanja pasu. Več Poenaru.
Meje sprejemljivega v Romuniji zdaj diktirajo fašisti, kar nakazuje odziv na liberalen poskus kaznovanja sovražnega govora. Călin Georgescu je poražen, romunski fašizem pa nadaljuje svoj vzpon.
Dodaj komentar
Komentiraj