Zavod Moja mavrica: ulična varnost

»Ko naslavljamo LGBT+ teme, imejmo v mislih, da se ne pogovarjamo o abstraktnih pojmih, temveč se pogovarjamo o ljudeh in z ljudmi. Pogosto nas je strah, da bi rekli kaj narobe ali da ne vemo dovolj. Vedno se lahko opremo na spoštljivost, ki jo poznamo in zmoremo vsi. Ne moremo faliti, če upoštevamo sogovornice in smo do izkušenj drugih okoli nas, sploh, če nam te izkušnje morda niso dobro poznane, odprti, raje kot obsojajoči. Zavod Moja mavrica je nevladna neprofitna organizacija, ki prispeva k soustvarjanju vključujoče in varnejše skupnosti, v kakršni želimo živeti. Odpiramo prostor za pogovor o ulični varnosti LGBT+ oseb in o izkušnjah zatiranja, ter spodbujamo spoštljivo soobstajanje v javnih prostorih, v smeri soustvarjanja bolj solidarne in varnejše lokalne skupnosti.« Zavod Moja mavrica

Gostji oddaje: Teja & Iva, Zavod Moja mavrica

...

Razumevanje konceptov spola, spolne identitete in spolne usmerjenosti je ključno za razumevanje izkušenj in potreb LGBTIQ+ skupnosti. To postavlja temelje za večje razumevanje pravnih, političnih in socialnih sprememb, potrebnih za pravičnejše vključevanje LGBTIQ+ oseb v družbo, saj imajo različne skupnosti znotraj kratice različne izkušnje in različne potrebe ter tudi različne zgodovine kolektivne identitete. Globalno gledano so številne LGBTIQ+ osebe še vedno izpostavljene kriminalizaciji in nasilnemu zatiranju, ponekod celo smrtni kazni. A se tudi v državah z boljšo pravno zaščito še vedno srečujejo s stigmatizacijo, diskriminacijo in nasiljem ...

»Dejstvo je, da je stigmatizacije in diskriminacije veliko, a sta bolj prikriti, ker nista več tako družbeno sprejemljivi kot nekoč. Nanju je treba opozarjati. V tem kontekstu rada govorim o manjšinskem stresu, ki smo mu LGBTIQ+ osebe izpostavljene celo življenje. Je nekaj, kar na nas vpliva konstantno, ker se moraš neprestano razkrivati, in vsakič, ko se razkriješ, tvegaš nov sovražen odziv ali zavrnitev. Poleg tega je otežen dostop do družbenih virov; zaposlitev, stanovanj, zdravstvenih storitev ... Če denimo pogledate oglase za stanovanja, sta v njih še vedno zastopana rasizem in homofobija, v šolskem okolju, ki je eno izmed primarnih okolij mladih, je prav tako veliko homofobije, transfobije, vrstniškega nasilja ter zanikanja oziroma »obračanja stran« zaposlenih v tem okolju. Morda se na prvi pogled ne spopadamo s to problematiko, saj ne ubijajo gejev na ulici, ampak so vse omenjene oblike nasilja izjemno škodljive in zelo prisotne.« (Štefanec, 2022)

...

Iz LGBTIQ+ slovarčka ...

Prozorni klozet: ko se osebe razkrijejo pred svojo ožjo družino, vendar se o tem nato ne govori. Starši ali drugi družinski člani se z novim dejstvom ne sprijaznijo ali se s tem ne želijo soočiti. Posledično je oseba, ki se je razkrila, potisnjena nazaj v klozet – prozorni klozet. Ta sicer dopušča navidezno sprejetost, a hkrati ustvarja ovire v družinskih odnosih, saj identiteta ostaja tabu in ni zares priznana. (Kuhar, 2005) Na osnovi raziskav lahko rečemo, da je izkušnja transparentnega klozeta izkušnja večine gejev in lezbijk v kontekstu družinskega življenja – tako ali drugače se pričakuje, da posameznik ne bo razkrival svoje spolne usmerjenosti, predvsem ne v kontekstu najrazličnejših družinskih ritualov, kot so družinska kosila, praznovanja rojstnih dni in podobno. (Kuhar, 2017)