OFF kosovskega parlamenta
V Nepalu so potekale predčasne parlamentarne volitve skoraj šest mesecev po tako imenovanih protestih generacije Z, ki so takratnega premierja K. P. Sharmo Olija prisilili k odstopu. Uradni rezultati sicer ne bodo jasni še najmanj en teden, znana pa je volilna udeležba, ki je po navedbah predsednika volilne komisije Rama Prasada Bhandarija 60-odstotna. Predvolilna kampanja je v veliki meri odražala zahteve na omenjenih demonstracijah, kjer so mladi zahtevali delovna mesta in zaustavitev korupcije. Glavna tekmica za preboj v parlament je sicer nova stranka Rastriya Swatantra, ki predstavlja močno konkurenco že ustaljenima strankama Nepaljskega kongresa in Komunistične partije Nepala.
Včeraj je v grškem mestu Pirej potekala 24-urna stavka, ki jo je organiziral sindikat grških mornarjev, znan pod kratico PNO. Povod za stavko so nesreče, v katerih je bilo od konca februarja poškodovanih vsaj devet ladij, ubit pa najmanj en delavec. Stavkajoči opozarjajo, da se približno 200 ladij, kjer je vkrcanih približno 20.000 mornarjev, še vedno nahaja na širšem območju Perzijskega zaliva, zato zahtevajo takojšnjo varno repatriacijo v njihove matične države. Med pogajanji so včeraj mornarji in komercialne ladijske družbe dosegli dogovor o pravici do zavrnitve plovbe v bližnjevzhodno zalivsko regijo. Prav tako so se dogovorili, da bodo stroške repatriacije nosila podjetja. Mednarodna federacija delavcev v prometu ITF poroča, da so delavci dosegli tudi povišanje plač ter podvojeno odškodnino v primerih smrti ali invalidnosti.
V centru Berlina so včeraj v okviru vsesplošne stavke potekali množični protesti dijakov, ki so nasprotovali obveznemu služenju vojske. V prestolnici se je zbralo okoli 6 tisoč protestnikov, po celi Nemčiji pa je protestiralo približno 50 tisoč ljudi. Zakon o služenju vojaškega roka je nemška vlada sprejela decembra lani, v veljavo pa je zakon stopil prvega januarja letos. Vsi polnoletni državljani so tako prejeli vprašalnike, s katerimi bi bilo možno preveriti zanimanje in ustreznost kandidatov. Vsi moški državljani morajo odgovoriti na anketo, pri ženskemu delu prebivalstva pa je reševanje ankete zaenkrat še neobvezno. V letu 2025 je bilo pri agenciji Zveznega urada za družinske zadeve in civilno družbo vloženih za 72 odstotkov več ugovorov vesti kot leta 2024.
Poslanci kosovskega parlamenta niso izvolili predsednika države zaradi nesklepčnosti, ki jo je povzročil bojkot opozicije. V sejni dvorani je bilo na glasovanju od 120 poslancev prisotnih zgolj 66, s čimer ni bil dosežen zahtevani dvotretjinski kvorum poslancev. Opozicijske stranke so glasovanje obstruirale zaradi vztrajanja vladajoče stranke Samoopredelitev pri svojih kandidatih za predsednika. Trenutna predsednica Vjosa Osmani je bila zjutraj primorana razpustiti parlament in napovedati nove volitve, potem ko se je včeraj iztekel ustavni rok za izvolitev predsednika.
Po navedbi srbske nevladne organizacije CRTA je osnovno sodišče v Mionici ugotovilo, da je vodilna Srbska napredna stranka ponarejala volilne rezultate na parlamentarnih volitvah konec leta 2023. Sodišče je članico volilnega odbora v omenjenem okraju Lepo Todosijević, ki jo je imenovala vladajoča stranka, odstavilo z mesta za dobo dveh let zaradi ponarejanja glasov ter jo obsodilo na 6 mesecev zaporne kazni.
Izrael je ponovno zaostril svoje napade na iransko prestolnico Teheran, Iran pa se je na napad odzval s povračilnimi ukrepi. Iranska vojska je tako izstrelila rakete in brezpilotne letalnike proti Tel Avivu – sionisti trdijo, da so sicer prestregli pet raket. Iranske oblasti so zaprle vse univerze, vendar napovedujejo, da se bo njihovo delovanje ponovno vzpostavilo do nedelje. V Libanonu je sionistična tvorba prav tako poostrila ofenzivo, kjer je po zadnjih podatkih okupatorska vojska ubila 123 ljudi. Libanonska vlada, ki je že prepovedala vse vojaške operacije antisionističnega gibanja Hezbolah, je prepovedala vse dejavnosti Iranske revolucionarne garde kot Hezbolahovega zaveznika.
Ganski kmetje, specializirani za pridelavo kakava, niso prejeli plačila, ki zamuja že od novembra lani. Za izplačilo je Ganski odbor za kakav, znan kot Cocobod, sprostil nekaj več kot 290 milijonov evrov licenciranim kupnim podjetjem. Ta od kmetov namreč odkupujejo zrna in jih po pregledu prodajajo regulatorju. Cene za odplačilo so se februarja letos spremenile, a kmetje opozarjajo, da niso prejeli plačila ne po enem ne po drugem sistemu. Kupna podjetja sicer lokalnim bankam dolgujejo nekaj manj kot 640 milijonov evrov. Posledično kmetje izpostavljajo strah, da se sredstva za njihova plačila uporabljajo za izplačevanje omenjenih dolgov. Vendar kupna podjetja zamudo upravičujejo, češ da je plačil preveč, da bi bila opravljena hkrati in kmete pozivajo k strpnosti.
Energetski združbi Holding Slovenske elektrarne in Hidroelektrarne Na Spodnji Savi sta vložili tožbo proti lanski Smerdujevi nagrajenki in okoljevarstvenici Andreji Slameršek. Več nevladnih organizacij je opozorilo na tako imenovane SLAPP tožbe, ki so uperjene proti Slameršek in so, kot menijo, neutemeljen tožbeni zahtevek, ki ne spodbuja k reševanju konflikta temveč k izrabi sodnih postopkov z namenom ustrahovanja in preprečitve javne razprave. Vodja projekta Varuhinje rek Alja Bulič je vlado pozvala, naj umaknejo tožbo proti Slameršek in tako dokažejo, da država ni pod vodstvom energetskih lobijev.
OFF je pripravila Eva, meglo je mešala Iman.
Dodaj komentar
Komentiraj