John Maus: Later Than You Think
Young, 2025
Ameriški glasbenik John Maus je na glasbeni sceni že dobri dve desetletji, v katerih se je uveljavil kot ime eksperimentalnega popa. Tokrat je po sedemletnem premoru izdal nov album Later Than You Think. Ploščo gradi s premišljenim konceptom z jasno dramaturško sestavo, ki se vrti okrog rdeče niti opozarjanja na minljivost življenja. Kot je značilno za Johna Mausa, je muzika prežeta z goth popom osemdesetih let z zvokom znanstvenofantastičnih efektov. Glasbenikova najnovejša izdaja Later Than You Think je temačnejša od njegovih prejšnjih albumov.
Avtor poslušalca postavlja pred dejstvo, da se na koncu vse, kar je naše, steče v nič, odnos do tega pa ni čisto jasen. Apokaliptično vzdušje z zametki paranoje je namreč obdano s sanjavimi obodi. Utesnjujoče občutke napove naslovnica albuma, na kateri je prikazana zatemnjena kamrica. Muzika je zgrajena s plastmi ritmičnih bobnov, referenc na cerkvene zvoke in vsebino, sanjavih rifov in nalaganja sintovskih efektov, ki nemalokrat spominjajo na tiste iz računalniških igric. Muziko sestavlja preplet utesnjujočega zvoka in outsiderske pop melodije. Ob poslušanju se tako porodijo vzporednice z imeni iz različnih glasbenih sfer, od beloruskih postpankerjev Molchat Doma do pop ustvarjalca Ariela Pinka, ob skoraj plesnih zametkih pa v misli pronicajo tudi denimo Talk Talk. Tak pristop izpade nekoliko shizofreno, k temu pa najbolj prispeva komad Losing Your Mind, katerega nenadni zvočni efekti lahko poslušalca prestrašijo. Po tem najbolj razvpitem komadu sledi razodetje – sklep plošče z zvenom cerkvenega speva.
Muzika je dinamična, a sredi plošče slišimo sosledje skladb, ki so si med seboj preveč podobne, denimo Let Me Through in Water. Tovrstnih komadov glasbenik ne razgiba ali stopnjuje, temveč tečejo po podobno enolični zvočni liniji z enim ali dvema ponavljajočima se verzoma. Takšna struktura sicer Mausu ni tuja, a tokrat ob nasičenosti izpade nezanimiva, zagotovo pa tudi nezapomnljiva. Ob dejstvu, da ploščo sestavlja šestnajst skladb, bi glasbenik kakšno od njih zlahka črtal s seznama. Je pa ta enostavna shema značilnost Mausove muzike, in kot takšna tudi vodi do melodij, ki gredo hitro v uho. Na novem izdelku iz značilne formule zagotovo izstopa komad I Hate Antichrist. Poleg tega slišimo še nekaj opaznih komadov, denimo Disappears in Out of Time. Glasbenik se poigrava z zanj značilnimi distorziranimi vokali, včasih tudi do nerazločljivosti besed. Distorzija večinoma uspešno deluje, mestoma pa se zdi pretirana in izzove občutek pop cenenosti, denimo v komadu Tonight.
Čeprav je plošča utesnjujoča in posreduje občutek vdanosti in depresivnosti, je vseskozi tudi lahkotna, včasih skoraj plesna, pretočna z enostavnimi verzi in se očitno ne jemlje zelo resno. Misli današnjega recenzentskega termina lahko zvedemo na zaključek, da je Maus po nekajletnem ustvarjalnem premoru izdal še nekaj mausovskega, pri čemer ni razočaral. Later Than You Think je glasbeno močna izdaja z dobršno mero priljudnih komadov, izpeljanih na sofisticiran način.
Dodaj komentar
Komentiraj