Srečamo se na Alternativni tržnici vsak prvi torek v mesecu ob 18. uri v A-infoshopu! 

Ne pozabiti naročiti dobrot - več informacij sledi kmalu

* Bad News - mesečna, kolažna oddaja mednarodne Anarhistične in anti-avtoritarne mreže radiev že na voljo - tokrat v že 100-ti izvedbi - tudi to soboto na valovih Radia Študent

********************************************************************

Kilav komentar: Iranska vojna = prehranska kriza

Vojna v Iranu, ki naj bi se končala v nekaj dneh, traja že skoraj en mesec. V današnjem komentarju osvetljujemo nekaj dejstev, ki zadevajo prehransko varnost, pridelavo hrane in njeno distribucijo ter druge posledice brezglavih vojaških napadov na celoten agronomski sektor. Sestavek je povzet po članku profesorja Raj-a Patel-a z Univerze Lyndona Johnsona v Teksasu, poleg tega pa tudi pisca za spletni portal Civil Eats.

V času, ko se pol sveta pripravlja na spomladansko pripravo zemlje in sajenje rastlinskih kultur, je blokiranega okoli 30 % transporta umetnih gnojil, med glavnimi organska spojina urea ter fosfor in dušik, ki so nujno potrebne za uspešen začetek pridelovalne sezone. Države po celem svetu že iščejo vse možne načine, da bi ohranile cene gnojil dostopne, vendar pa je to precej težje kot na primer pri naftnih derivatih, kjer obstajajo določene blagovne rezerve, ki za umetna gnojila ne obstajajo.

Industrijski način proizvodnje hrane pa je poleg tega močno odvisen od naftne ter petro-kemične industrije in to po celotni verigi: od goriva za traktorje in druge kmetijske stroje ter nato transporta; do umetnih spojin pri procesiranju in plastične embalaže pri pakiranju; pa na koncu do plina pri kuhanju doma ali v menzah, gostilnah in drugih prehranjevalnih obratih. Omejitev transporta naftnih derivatov in umetnih gnojil ima tako negativne sinergične učinke skozi čas- primanjkljaj nafte bo dražil hrano že sedaj, primanjkljaj umetnih gnojil pa z naslednjo sezono. Z vsakim dnem vojne v Iranu so projekcije za pridelavo in transport hrane za letos in prihodnje leto vse slabše.

Za ilustracijo je povedna zgodba iz leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino in so se cene umetnih gnojil kar potrojile v primerjavi s cenami iz leta 2020. Proces dražitve je potekal v dveh smereh: Rusija je med večjimi proizvajalci ureje, poleg tega pa skupaj z Belorusijo proizvede okoli 40 procentov kalijevih gnojil; zahodne sankcije so dostop do teh gnojil precej otežile. Hkrati s tem pa je Rusija evropskim državam omejila dostop do plina, kar je podražilo produkcijo umetnih gnojil v Evropi, vse skupaj pa je kulminiralo v najvišjem indeksu cen hrane pri Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), na terenu pa je to pomenilo veliko izpostavljenost tveganju lakote milijonom ljudi po celem svetu. 

Medtem ko se je tako kot med korona krizo uporabljal narativ "skupnega žrtvovanja", je v resnici prišlo do ogromnega prenosa bogastva. Kmetje so se soočili s 300-odstotnim povečanjem stroškov gnojil, potrošniki pa z najvišjo inflacijo cen hrane v zadnjih 40 letih. Na drugi strani pa so glavni akterji v prehranski verigi- mesni predelovalci, veliki proizvajalci žita ter oligopol na področju gnojil – zaslužili rekordne vsote.

Ameriška analiza, ki jo je naročila Bela hiša v času predsednika Biden-a je pokazala, da se je čisti dobiček štirih največjih predelovalcev mesa od začetka pandemije povečal za 500 odstotkov. Analiza Inštituta za kmetijstvo in trgovinsko politiko v ZDA pa je pokazala, da je devet največjih svetovnih podjetij za gnojila v letu 2022 skoraj podvojilo svoje dobičke na 49 milijard dolarjev. Pri podjetju CF Industries so se dobički v letu 2022 povečali za 212 odstotkov, čeprav so se proizvodni stroški povečali le za 28 odstotkov. 

Podoben scenarij se obeta tudi sedaj; glede na to, da so zalivske države glavne izvoznice uree in da je "mrtvi mesec" za transport umetnih gnojil le januar, lahko v naslednjih tednih in mesecih pričakujemo bolj ali manj katastrofične scenarije za male kmete in delavski razred po vsem svetu ter na drugi strani enormne dobičke velikih igralcev na področju kmetijstva.