V najstarejši ohranjeni knjigi kitajske tradicionalne medicine najdemo 365 tradicionalnih zelišč, razdeljenih v tri razrede glede na domnevno jakost zdravilnega učinka. Goji jagoda oziroma navadna kustovnica  je ena izmed sto dvajsetih zelišč najvišjega razreda in se tradicionalno uporablja za izboljšanje vida, daljšanje življenja ter zdravljenje težav, povezanih z jetri in ledvicami. Prehranski produkti, ki vsebujejo goji jagode, so začeli prodirati tudi na zahodni trg, zato so znanstvene raziskave o njihovi hranilni vrednosti in morebitnih zdravilnih učinkih zanimive. Znanstvena skupina z grške Univerze v Tesaliji je raziskala potencialno prebiotično vlogo uprašenih goji jagod pri izbranih probiotičnih bakterijah. Svoje izsledke so objavili v reviji Microorganisms.

Probiotiki so mikroorganizmi, najpogosteje bakterije ali kvasovke, ki v črevesju pomagajo vzdrževati zdravo ravnovesje med koristnimi in škodljivimi mikroorganizmi. Zdrav črevesni mikrobiom tudi okrepi splošno imunost ter preprečuje vnetje. Naravno so probiotiki prisotni v fermentirani hrani. Prebiotiki pa niso živi organizmi, temveč neprebavljive vlaknine in kompleksni ogljikovi hidrati, ki delujejo kot hrana za bakterije v prebavnem traktu in jim pomagajo pri razmnoževanju.

V raziskavi je znanstvena skupina najprej ekstrahirala prebiotične učinkovine iz goji jagod. Ker so ogljikovi hidrati in beljakovine zaradi sušenja nestabilni, so tekočemu izvlečku goji jagod dodali različne količine zgoščevala maltodekstrina in silicijevega dioksida, kar je povečalo stabilnost praška. Nato so v vzorcih praškov izmerili količine neprebavljivih ogljikovih hidratov in polifenolov, ki imajo potencialno prebiotično vlogo.

Probiotične bakterije nas pred škodljivimi bakterijami branijo tako, da v črevesju proizvajajo različne organske kisline, kot je na primer mlečna kislina. V okolju z nižjim pH-jem patogene bakterije nato težje rastejo. Znanstveno ekipo je zanimalo, kakšen učinek imajo prebiotične snovi v goji jagodah na različne komercialne probiotike. Prvi poskus so izvedli na štirih različnih vrstah komercialno dostopnih probiotikov iz rodu Lactobacillus in Bifidobacterium. Za vsako vrsto so spremljali število živih celic in vrednost pH ob prisotnosti treh različnih vzorcev prahu goji jagod ter pri negativni kontroli. Iz rezultatov poskusa je razvidno, da je vzorec goji jagod z največjo količino polisaharidov in polifenolov tudi najbolj spodbudil proizvodnjo organskih kislin pri vseh testiranih probiotikih. Rezultati so se razlikovali glede na vrsto bakterij, najbolši rezultati so bili pri rodu Bifidobacterium. Na splošno so večje količine polisaharidov v vzorcu jagod pomenile večjo proizvodnjo mlečne kisline, daljšo življenjsko dobo probiotičnih bakterij in hitrejše deljenje celic.

V drugem delu eksperimenta so želeli preveriti, ali lahko sestavine goji jagod probiotične bakterije tudi zaščitijo na poti do črevesja. Spremljali so rast bakterij v simulirani želodčni kislini v prisotnosti prahu iz goji jagod. V primerjavi s kontrolo so opazili večje število bakterij in daljšo življenjsko dobo bakterijskih celic. Bakterije pred želodčno kislino ščiti sloj iz polisaharidov, ki so sestavljeni iz enakih osnovnih gradnikov kot ogljikovi hidrati v goji jagodah. Ugibajo, da bi bakterije lahko gradnike, ki jih pridobijo iz goji jagod, uporabile za dodatno zaščito pred želodčno kislino. 

Čeprav so rezultati raziskav obetavni, moramo upoštevati, da laboratorijski pogoji niso primerljivi s kompleksnostjo fizikalno-kemijskih procesov v našem telesu. Prav tako na delovanje probiotikov vpliva način gojenja goji jagod ter metoda za pripravo praška in probiotikov pred zaužitjem. Rezultati kažejo na potencial uporabe izvlečkov navadnih goji jagod kot prebiotičnih dodatkov v hrani za spodbudo rasti in zaščito probiotičnih bakterij iz rodov Bifidobacterium in Lactobacillus. 

//////

Portal RetractionWatch poroča o primeru raziskovalca, ki je prepoved objavljanja zaobšel s spremembo lastnega imena. Leta 2010 je Inštitut za strojništvo IMechE v Združenem kraljestvu iranskemu raziskovalcu z Univerze v Gilanu, Hašemu Harababaju, prepovedala objavljanje znanstvenih člankov v njihovih revijah. Razlog za prepoved je bil spor s sodelavci glede Harababajevega plagiatorstva. Raziskovalec je namreč brez odobritve znanstvene skupine in brez navedbe soavtorjev objavil podatke njihovih raziskav. Kljub prepovedi pa je v naslednjih desetih letih uspel v reviji objaviti vsaj deset člankov pod drugim imenom. Pri tem je še vedno uporabljal isti e-poštni naslov.

To mu je neopazno uspevalo do leta 2016. Takrat je urednik znanstvene revije Thin-Walled Structures pri založniku Elsevier prosil Geralda Nuricka, enega izmed Harababajevih bivših sodelavcev, da recenzira rokopis, za katerega se je izkazalo, da ga je oddal Hašem Harababaj z dvema soavtorjema. Rokopis je vključeval sklice na avtorjeva prejšnja dela, objavljena z imenom Harababaj do prepovedi in s skrajšanim imenom Babaj po njej. Julija 2016 je Nurick uredniku sicer sporočil spremembo imena in Babajevo zgodovino z njegovo skupino. Kljub temu je bil rokopis novembra 2016 zaradi vztrajnosti avtorja objavljen. Nurick poziva, da bi morali biti vsi Harababaja članki po letu 2010, ki so bili objavljeni pod spremenjenim imenom Babaj, odstranjeni. Hašem Harababaj situacije ni komentiral. Prepoved objavljanja je sicer eden strožjih ukrepov v znanosti. Uporabijo jo v primerih plagiatorstva, ponarejenih rezultatov ter ob poskusih objave istega članka v več revijah hkrati. Taka usoda avtorja navadno doleti šele, ko se prekrški zgodijo večkrat.

//////

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve je sprejel omiljeno različico Direktive o skrbnem ravnanju podjetij na področju trajnosti, ki je del širšega paketa direktiv Omnibus I. Nova pravila Evropskega parlamenta močno manjšajo število podjetij, za katera direktiva velja. Tako od srednje velikih podjetij s 1000 do 5000 zaposlenimi ne zahteva več priprave in izvedbe načrta za trajnostni prehod. Prav tako podjetja in hčerinske izpostave po svetu odrešuje civilne odgovornosti na evropskih sodiščih, če njihovo delovanje škoduje ljudem in skupnostim. Takšne prakse vključujejo sodobno suženjstvo, prisilno delo in presežno okoljsko škodo, ki jih bodo sodišča zaradi sprememb težje preganjala.

ZOFFo je pripravila vajenka Živa.