Še vedno nedostopen univerzitetni blok
A že zvoni no … Dej, kolega, a jo lahko daš na pavzo še za dve leti …
Vse, ki smo vas pravkar prebudile iz popoldanskega počitka, pozdravljene v Univerzitetnem bloku. Danes smo se novinarke univerzitetne redakcije v luči pred kratkim preteklega 15-letnega roka za prilagoditev objektov v javni rabi odločile razširiti Unikompleks, ki smo ga na temo dostopnosti univerz pripravile maja. V prvem delu oddaje se bomo zato poglobile v dostopnost slovenskega šolstva. Poleg tega bomo prisluhnile tudi pripombam na predlog novele, ki se danes sprejema v državnem zboru in predvideva dvoletni zamik kazni za neprilagojene objekte. V drugem delu oddaje boste lahko prisluhnile pogovoru s predsednico Društva študentov invalidov Slovenije, Majo Munih.
15 let neprilagojenega šolstva
Prejšnji četrtek, 11. decembra, je pretekel 15-letni rok za prilagoditev stavb v javni rabi, kot ga je določal Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, krajše ZIMI. Ta je namreč leta 2010 predpisal, da morajo biti vsi objekti v javni rabi do omenjenega roka prilagojeni tako, da bodo dostopni invalidom. Toda izkazalo se je, da smo kljub zelo radodarnemu roku čas za izvedbo del kot družba zamudili. Zato smo se sodelavke univerzitetne redakcije odločile, da razširimo svojo majsko oddajo na temo dostopnosti univerz na temo celotnega šolstva in predvsem zgradb, v katerih se izvaja. Tudi šolstvo seveda kot javna dobrina spada pod okrilje zakona.
Eden redkih organov, ki poleg invalidskih organizacij že dlje časa opozarja na nedostopnost storitev, je Zagovornik načela enakosti. V njegovem uradu so tako v preteklih letih na temo dostopnosti šolstva pripravili dve posebni poročili, z naslovoma Položaj gluhih v izobraževalnem sistemu in Dostopnost srednjih šol za gibalno ovirane. Več o tem, zakaj so se odločili za pripravo omenjenih poročil, in o njihovih ugotovitvah pove zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje so nam sporočili, da so bile k izvedbi ustreznih ukrepov za zagotovitev dostopnosti objektov v letu 2022 pozvane vse srednje šole, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. A kljub temu se vse srednje šole zaradi zahtevnejše izvedbe določenih projektov do danes niso uspele prilagoditi, čeprav naj bi bila po besedah ministrstva izvedba prilagoditev izvedljiva v vseh srednjih šolah, razen v petih. Za izvedbo prilagoditev naj bi na ministrstvu iz proračuna tudi zagotovili finančna sredstva. Za osnovne šole so nam na ministrstvu sporočili, da zanje ne vodijo podatkov, saj so ustanovljene s strani lokalnih skupnosti. V tem primeru so te tudi dolžne poskrbeti za njihovo prilagoditev.
Toda tudi pri prilagoditvah ostalih objektov v javni rabi se je zataknilo in še vedno niso prilagojeni. Več pove Lobnik.
Ko smo maja pripravljale oddajo, so nam tako z vseh treh javnih univerz sporočili, da je kar nekaj njihovih objektov nedostopnih oziroma delno dostopnih za gibalno ovirane osebe. Pri senzorno oviranih osebah, to so slepi in slabovidni oziroma gluhi in naglušni, pa je bila stopnja prilagoditve še slabša. Takrat so nam z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije sporočili, da še izvajajo analizo dostopnosti visokošolskih zavodov. V njej so fakultete pozvali, naj ministrstvu posredujejo podatke glede dostopnosti svojih stavb.
Na Univerzi v Ljubljani so v odzivu na poziv tako navedli, da njihovi objekti izpolnjujejo zahteve v celoti ali delno. Dostopnost gibalno oviranim je delno zagotovljena v starejših in spomeniško zaščitenih stavbah, zato se v njih dostopnost zagotavlja z organizacijskimi ukrepi. Na isti način se zagotavlja tudi dostopnost slušno prizadetim in slabovidnim osebam, saj je ta zagotovljena le v tretjini stavb ljubljanske univerze. O stanju dostopnosti njihovih stavb smo se obrnili tudi neposredno na Univerzo v Ljubljani, od koder pa nam odgovorov do konca redakcije niso posredovali.
Svojo raziskavo glede dostopnosti objektov Univerze v Ljubljani pa izvaja tudi Društvo študentov invalidov Slovenije. Več o poteku raziskave in trenutnih ugotovitvah pove strokovni sodelavec društva Miha Kosi.
Kosija smo vprašale, kje so med ogledom fakultet zaznali največje pomanjkljivosti.
Na Univerzi v Mariboru so v odgovoru na poziv ministrstva zapisali, da bodo v prihodnjih letih nadaljevali z ukrepi za povečanje dostopnosti v skladu s finančnimi možnostmi. Tako imajo trenutno predvidene večje investicije v nove objekte in prenove obstoječih objektov, med katerimi so nekateri pod spomeniškim varstvom, kar otežuje njihovo prilagoditev. Tudi v odgovoru na naša novinarska vprašanja so na univerzi potrdili, da še niso prilagodili vseh objektov. So pa še enkrat poudarili, da si prizadevajo za čimprejšnjo odpravo pomanjkljivosti, pri čemer naj bi jih ovirala predvsem razpoložljiva finančna sredstva.
Na poziv ministrstva sta se odzvala tudi dva novomeška visokošolska zavoda. Na Visoki šoli za upravljanje podeželja GRM so navedli, da so njihovi prostori v veliki meri že ustrezno prilagojeni študentom s posebnimi potrebami. Zapisali so, da bodo do izteka roka skušali zagotoviti še ustrezno označitev poti, izboljšati vidno in zvočno signalizacijo ter urediti dodatne tehnične pripomočke. Na Fakulteti za informacijske študije pa so odgovoru na poziv priložili tabelo izvedenih in načrtovanih ukrepov. Ti naj bi bili realizirani do konca leta 2025.
Na Univerzi na Primorskem se, kot kaže, na poziv ministrstva niso odzvali, odgovorili pa so na naša novinarska vprašanja. Več o trenutni dostopnosti stavb Univerze na Primorskem je povedal pomočnik rektorice Aleš Oven.
Zanimalo nas je še, zakaj univerzam v 15 letih prostorov ni uspelo prilagoditi. Več o tem je za primer Univerze na Primorskem povedal Oven.
Glede na to, da so bili v izjavi omenjeni tudi visoki stroški prilagoditev nekaterih zgradb, nas je zanimalo, za kakšne vsote gre. Oven nam je povedal, da so za eno od zadnjih prenov na univerzi porabili 1,5 milijona evrov. Ker so takšni zneski po besedah sogovorca za univerzo kar velik finančni zalogaj, smo Ovna vprašale ali so o teh težavah obveščali tudi ministrstvo.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je marca letos na sestanku z zagovornikom načela enakosti povedal, da tudi to področje ureja novi Zakon o visokem šolstvu. Ta visokošolskim zavodom zagotavlja nov tretji steber financiranja, namenjen investicijam, s katerimi bi po takratnih besedah ministra visokošolski zavodi sami poskrbeli za zagotavljanje dostopnosti prostorov. A glede na to, da je zakon v veljavo stopil šele avgusta, nas je zanimalo, ali so visokošolski zavodi ta sredstva že prejeli. Z ministrstva so nam odpisali, da so se univerze s pogodbami o študijski dejavnosti od leta 2025 do 2028 zavezale, da letno poročajo o investicijah in napredku pri zagotavljanju dostopnosti prostorov v lasti univerze za gibalno ovirane osebe. Ker bodo morale univerze poročilo oddati skupaj z letnim poročilom, pa nam do takrat ne morejo podati celovitega odgovora.
Pri pregledu stanja v šolstvu smo zaenkrat spregledali še dve pomembni področji. Zato se bomo v nadaljevanju posvetili še temu, kako je z bivanjem študentov in dijakov ter njihovim prevozom v šolo oziroma na univerzo. Pri slednjem sta namreč ti dve skupini velikokrat odvisni od javnega potniškega prometa, kjer pa je situacija vse prej kot rožnata. Tako je pred kratkim zagovornik načela enakosti zaradi nedostopnosti vložil tožbo zoper enega od ponudnikov medkrajevnega potniškega prometa. Več o tem pove zagovornik Miha Lobnik.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam potrdili, da med objekte v javni rabi spadajo tudi dijaški in študentski domovi. Pojasnili so, da morajo v skladu z novelo ZIMI objekti prilagojeni vsaj tako, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v objektu v javni rabi. To pomeni, da morajo dijaški in študentski domovi zagotoviti dostopne sobe in vsaj skupne dele dijaških in študentskih domov. Poleg tega morajo omogočiti dostop do storitev, do katerih morajo dijaki in študentje dostopati. Več o dostopnosti domov izveste v drugem delu oddaje.
Trenutno besedilo ZIMI pa ima eno večjo težavo. Ne predvideva namreč nadzora in kazni za objekte v javni rabi, ki njegovih določb kljub izteku roka še ne spoštujejo. Zato so na ministrstvu za delo pripravili novelo zakona, ki uvaja nadzor gradbene inšpekcije in denarne kazni za neprilagojene objekte. Toda novela pri tem postavlja tudi nov dvoletni rok, preden bo inšpekcija kazni tudi začela izrekati. Pred tem bo namreč izrekala le opozorila. Po besedah ministrstva gre pri tem za zasledovanje elementa pravne varnosti, saj po njihovem mnenju ne moremo sankcionirati nečesa, kar še nikoli ni imelo niti nadzornega niti kaznovalnega okvira. Je pa omenjeni zamik zmotil tako invalidske organizacije kot tudi zagovornika načela enakosti. Mnenje društva študentov invalidov o zamiku je povzel Kosi.
Nasprotniki zamika so na novelo zakona tudi sicer podali vrsto pripomb, ki pa večinoma niso bile uslišane. Svoja priporočila, ki se sicer skladajo z večino predlogov invalidskih organizacij, je podal tudi zagovornik načela enakosti. Več o predlogih pove Lobnik.
Slovenski šolski sistem torej čaka še kar nekaj dela, da bo sposoben vase enakovredno sprejeti vse invalide. Čeprav žal tudi velikodušen 15-letni rok za prilagoditev za zdaj še ni zadoščal, pa hitrost prilagajanja objektov ob njegovem izteku vseeno vliva nekaj upanja, da bo zakon, s sicer malce večjim časovnim zamikom le dosegel svoj namen. Mogoče celo brez finančnih posledic.
Intervju s predsednico Društva študentov invalidov Slovenije Majo Munih
Še vedno poslušate Univerzitetni blok. V drugem delu oddaje smo se s predsednico Društva študentov invalidov Slovenije Majo Munih pogovarjale o problemih, s katerimi se srečujejo gibalno in senzorno ovirane študentke, o obštudijskih dejavnostih, študentskih domovih in praksah v tujini. Z njo se je pogovarjala Katja.
Dodaj komentar
Komentiraj