Po Iranu še Libanon
Libanonska vlada z njenim predsednikom Navafom Salamom na čelu je v začetku tedna prepovedala vojaško delovanje antisionističnega gibanja Hezbolah. Salam je odločitev vlade utemeljil, češ da je izvajanje vojaških operacij v domeni države. Vlada poleg takojšnje prepovedi vseh varnostnih in vojaških dejavnosti gibanja od borcev Hezbolaha zahteva tudi predajo orožja. Antisionistično gibanje je na prepoved odgovorilo tako, da je dan kasneje sprožilo napad na izraelsko letalsko bazo Ramat David, ki se nahaja 20 kilometrov jugovzhodno od Hajfe v severnem delu sionistične tvorbe. Hezbolah je prav tako izstrelil rakete proti mestoma Tel Aviv in Hajfa. Izraelska agresorska vojska je sprožila kopensko invazijo in vdrla v mesto Hijam na jugu Libanona, prav tako pa nadaljuje z bombardiranjem prestolnice Bejrut. S tem je sionistična tvorba ponovno zaostrila svoje napade na Libanon, ki jih je sicer kljub mirovnemu dogovoru s Hezbolahom oktobra 2024 redno izvajala.
Zakaj se je libanonska vlada odločila prepovedati vojaške akcije Hezbolaha, pojasni zgodovinar in profesor azijskih in bližnjevzhodnih študij na Univerzi v Stockholmu, Isa Blumi.
Vse od začetka izraelskega genocidnega pohoda v Gazi Hezbolah igra ključno vlogo znotraj Osi odpora in podpori Palestincem. Leta 2024 sta Hezbolah in Izrael ob posredovanju ZDA podpisala sporazum o prekinitvi ognja, kar je ustavilo ofenzivo antisionističnega gibanja. Dogovor je določil umik izraelske vojske iz Libanona ter umik Hezbolaha severno od reke Litani. Sporazum je Izrael neprestano kršil z napadi na kritično libanonsko infrastrukturo ter zlasti na vasi na jugu. Prav tako se sionistična vojska nikoli ni popolnoma umaknila z libanonskega ozemlja. Več sogovornik.
Hezbolah je, kot pojasnjuje Blumi, v mnogih aspektih prevzel naloge državne vojske, ki je oslabljena in se ni pripravljena zoperstaviti sionistom.
Šiitsko gibanje ima v Libanonu podporo, saj je skupina prevzela naloge, ki bi jih morale reševati uradne libanonske oblasti, kot je upravljanje bolnišnic in šol.
Kot pojasni sogovornik, prepoved Hezbolaha lahko povzroči destabilizacijo znotraj države, kar je voda na mlin ZDA in njenemu protektoratu Izraelu.
Želja imperialističnih zaveznic ZDA in Izraela po destabilizaciji države sicer ni nič novega. Prepoved vojaškega delovanja Hezbolaha s strani libanonske vlade je po mnenju sogovornika treba razumeti kot nadaljevanje dolgoletnega vmešavanja Zahoda v libanonsko suverenost.
Združene države in Izrael, pa tudi Saudova Arabija, si želijo nadzorovati zlasti južni del Libanona, kjer so nahajališča zemeljskega plina. Več o interesih neokolonizatork, da si prilastijo libanonske naravne vire, sogovornik.
Nič novega torej v delovanju ameriške imperializacije, ki poleg omogočanja genocida v Gazi in napadov na Iran zdaj s sionistično tvorbo svoje kremplje ponovo steguje tudi po Libanonu.
OFFsajd je pripravil Petek.
Dodaj komentar
Komentiraj