Nova kolonija pod krinko »prostega trga«
Članice Evropske unije so večinsko podprle podpis trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Nemčija, Španija in Italija so podpis pozdravile, medtem pa je Poljska napovedala, da bo sporazum spodbijala na sodišču Evropske unije. Med največjimi podpornicami dogovora je Nemčija, kjer zanj navijajo zlasti predstavniki nemške avtomobilske in farmacevtske industrije, medtem ko kmetje, ne le v Nemčiji, temveč večini držav članic, dogovoru nasprotujejo. V skladu z dogovorom bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, ki sestavljajo blok Mercosur, postopoma odpravile carine na uvoz več kot 90 odstotkov izdelkov uvoženih iz držav Evropske unije, med drugim za avtomobile, stroje, zdravila, oljčno olje, čokolado, vino in žgane pijače. Prostotrgovinski sporazum za južnoameriške kmete omogoča lažji izvoz govedine, perutnine, svinjine, riža, medu in sladkorja, a bo uvoz teh dobrin omejen s kvotami. V Uniji so kvote predvidene za govedino, perutnino, svinjino, riž in koruzo, države Mercosurja pa bodo kvote uvedle za sir in mleko v prahu.
Kljub škodljivosti dogovora za evropske in južnoameriške kmete, okolje in gospodarstvo držav Mercosurja dogovor ostaja nespremenjen. Države članice EU so se sicer dogovorile za posebne varovalke. Več o tem pove novinarka Euractiva, Sofia Sanchez Manzanaro.
Kot pojasnjuje sogovornica, bodo predlagani ukrepi vključevali nižje carine na uvoz gnojil in strožje omejitve glede uvoza izdelkov, pridelanih z uporabo v Uniji prepovedanih pesticidov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden pred srečanjem kmetijskih ministrov držav članic predlagala spremembe pri finančni podpori evropskim kmetom, ki predvidevajo hitrejšo mobilizacijo finančnih sredstev. Posamezne članice EU bi med drugim že takoj ob oddaji prvih nacionalno-regionalnih načrtov lahko zaprosile za do dve tretjini sredstev za skupne kmetijske in druge politike. S tem bi države takoj pridobile okoli 45 milijard evrov. Sprememba prav tako predlaga, da bi države članice namenile okoli 10 odstotkov sredstev za podporo naložbam na podeželju. S tem je predsednica komisije državam članicam pred glasovanjem ponudila nekakšen bonbonček in na ta način kupila glas Italije, ki je prej sporazumu nasprotovala.
Kljub nasprotovanju Francije, Poljske, Avstrije, Irske in Madžarske ter vzdržanosti Belgije si je Evropska komisija uspela zagotoviti dovoljšno število glasov. Zakaj ni bilo konsenza med vsemi članicami, pojasni Andreas Bieler, profesor politične ekonomije z Univerze v Nottinghamu v Združenem kraljestvu.
Pogajanja med državami Mercosurja in Evropsko unijo so se začela leta 1999. Leta 2016 je prišlo do pospešitve pri pogajanjih, do političnega dogovora pa je prišlo decembra 2024. Dogovor je razdeljen na dva dela, za vsakega od njiju pa je potreben ločen potrditveni proces. Za potrditev prvega dela oziroma začasnega trgovinskega sporazuma je potrebna podpora Sveta EU ter Evropskega parlamenta. Drugi del – Sporazum o partnerstvu med EU in Mercosurjem – pa morajo ratificirati državni parlamenti posameznih članic EU. Ta proces bi lahko trajal več let. Več o specifikah posameznih delov pojasni sogovorka.
Da bi se izognila podaljšanju sprejema dogovora, ga je Evropska komisija razdelila na dva dela. Več Sanchez Manzanaro.
Dogovoru nasprotuje več različnih družbenih skupin – med njimi okoljevarstvene organizacije, organizacije za človekove pravice ter kmetje. Ti že dalj časa protestirajo po vseh evropskih državah, saj opozarjajo, da bo dogovor omogočil prihod poceni kmetijskih izdelkov, pridelanih brez upoštevanja evropskih regulacij. Več o nezadovoljstvu skupin pojasni Bieler.
K neuspehu opozicije pri blokiranju dogovora z Mercosurjem je botrovala tudi razdeljenost znotraj sindikalnih central, kjer so nekateri sindikati podpirali dogovor z Mercosurjem. Več o tem pove sogovornik.
Dogovor Evropske unije z Mercosurjem ne vključuje samo prehrambenih izdelkov, ampak tudi kritične surovine. Paragvaj, Urugvaj, Argentina in Brazilija so države, ki imajo veliko naravnih surovin, kot so litij, niobium, tantal in naravni grafit. Rudarjenje teh kovin povzroča veliko onesnaževanje okolja. Evropska unija tako pod pretvezo zagotavljanja zelenega prehoda, za katerega potrebuje omenjene surovine, z dogovorom v državah Mercosurja ustvarja kolonije za izkoriščanje naravnih surovin in mineralov. Več sogovornik.
Sogovornik kot ključni problem dogovora navaja neenako menjavo med evropskimi in latinskoameriškimi državami na drugi strani.
Dogovor bo med drugim močno prizadel delavce v industriji držav skupine Mercosur in domorodno prebivalstvo. Več sogovorec.
Novembra je skupina 145 poslancev iz Evropske ljudske stranke, progresivnega zavezništva socialistov in demokratov, Renew Europe, Evropske zelene stranke ter Evropske levice predlagala, da dogovor predložijo vrhovnemu sodišču EU. Evropski parlament je to potezo 20. novembra blokiral, kar so utemeljili, češ da je potrebno počakati na odločitev Sveta Evrope glede dogovora. Sogovornica špekulira, da bo skupina evropskih poslancev zdaj ponovno sprožila takšno glasovanje.
Uradna potrditev sklenitve in podpis sporazuma bo predvidoma potekal v soboto v Paragvaju. Če bo uspela namera pobudnikov, da v igro vmešajo sodišče, bo ratifikacija zamrznjena, dokler sodišče ne izda sodbe. V primeru neuspeha resolucije za vprašanje pravnega mnenja sodišča pa bi lahko glasovanje o ratifikaciji potekalo na zasedanju naslednje plenarne seje naslednji teden. V primeru ratifikacije v Evropskem parlamentu bo to nedvomno uspeh kapitala in lobiranj Evropske unije ter uspeh nemškega avtomobilskega lobija in farmacevtskih lobijev. Nastradali bodo kot vedno okolje ter kmetje, delavci in domorodno prebivalstvo, EU pa si bo ustvarila kolonijo za brezmejno izkoriščanje. Avte za krave namesto traktorje za kmete.
OFFsajd je pripravil vajenec Tim, mentorirala je Tia.
Dodaj komentar
Komentiraj