Mrdićevi zakoni
Srbska vlada se odloča o svežnju sprememb pravosodnih zakonov, ki jih je predlagal poslanec Srbske Napredne Stranke, Uglješa Mrdić. Predlogi se dotikajo petih zakonov in sicer zakona o sodnikih, zakona o javnem sodstvu, zakona o organizaciji in pristojnosti državnih organov za boj proti visokotehnološkem kriminalu, zakona o sedežih in področjih sodišč in javnih tožilstev ter zakona o višjem svetu tožilstev. Predlagane spremembe so obsežne in povsem spreminjajo sistem pravosodja in javnih tožilstev v Srbiji. Obstoječe zakone je sprejela aktualna vlada leta 2022, sedaj pa jih poskuša ovreči, saj ne potrebuje več pretvez o neodvisnih državnih institucijah. Za kakšne zakonske spremembe gre, pojasni Sofija Mandić, pravnica Centra za pravosodne raziskave v Beogradu.
Novinar beograjskega časnika Vreme, Nedim Sejdinovič, pojasnjuje, da gre za nenadno reformo odnosov med izvršno in sodno vejo oblasti, ki hkrati oddaljuje Srbijo od smernic Evropske unije.
Podrobne spremembe, ki jih sveženj prinaša na področju sodstva, opiše Mandić.
Še bolj kot v sodstvo pa trenutna oblast pod vodstvom Srbske napredne stranke s predlaganimi zakonskimi spremembami skuša posegati na področje tožilstva. Več sogovorka.
Sejdinović pove, da gre pri reformah za poskus ukrotitve sodne veje oblasti, po tem, ko je ta začela s sodnimi postopki proti nekaterim članom trenutne vlade. Srbsko javno tožilstvo za organizirani kriminal je konec lanskega leta vložilo obtožnico zoper ministra za kulturo Nikolo Selakovića in tri uradnike ministrstva zaradi suma zlorabe položaja v primeru umika statusa kulturne dediščine nekdanjemu kompleksu generalštaba.
Več o tožbah, ki jih tožilstvo vodi glede zadeve z generalštabom in zrušitvijo nadstreška v Novem Sadu, pove Mandić.
To sicer ni prvi poskus vlade, da bi se znebila trna v peti, ki ga predstavlja tožilstvo za organizirani kriminal. Več Mandić.
Sogovorka ob tem pojasnjuje, da je prvenstvena tarča svežnja zakonov omenjeno tožilstvo, kot sekundarna tarča pa služi sodstvo.
Sejdinović pa izpostavi še spremembe v vodstvu tožilstva za visokotehnološki kriminal. To vlaga tožbe v primerih sovražnega govora na družbenih omrežjih in drugod na spletu, spremembe pa ciljajo zlasti na ljudi, ki so kritični do oblasti.
Cilj predlaganih zakonov torej ni le nadzor nad delom sodstva in tožilstva, temveč poostren nadzor nad srbsko družbo. Več sogovorec.
Ključna figura je poslanec Mrdić, izbran predlagatelj, ki služi kot potencialno žrtveno jagnje za Srbsko napredno stranko, če zakoni ne bodo sprejeti. Več pove sogovorec.
Sogovorka doda, da je pri predlaganih spremembah zakonov več kot očitno, da jih ni spisal Mrdić, temveč gre za predloge, ki jih je sestavila stranka sama.
Pravosodje je zgolj še ena tarča konsolidacije oblasti pod predsednikom Aleksandrom Vučićem in njegovo Srbsko napredno stranko. S predlaganimi spremembami zakonov bi odstranili institucije, ki so jim zmožne nasprotovati, saj ne rabijo več apelirati na liberalne ideje o neodvisnih vejah oblasti.
Dodaj komentar
Komentiraj