Skupni OFF Romunije in Moldavije
Včeraj je v New Yorku stavkalo okoli 15 tisoč medicinskih sester iz petih zasebnih bolnišnic, ki so zahtevale boljše delovne pogoje. Newyorško združenje medicinskih sester je zatrdilo, da je vodstvo po mesecih pogajanj zavrnilo odobritev osnovnih zahtev stavkajočih, ki zahtevajo ugodnosti zdravstvenega zavarovanja in zaščito pred nasiljem za medicinske sestre. Sindikat je dodal, da kljub povečanemu številu primerov nasilja na delovnem mestu bolnišnice še ne izpolnjujejo njihovih zahtev. Akcijo je podprl tudi novoizvoljeni župan Zohran Mamdani, ki je izrazil podporo stavkajočim in obe strani povabil k pogajalski mizi. Guvernerka zvezne države Kathy Hocule je zaradi skrbi za paciente pred stavko razglasila izredne razmere.
Na pariških ulicah so se drugič v zadnjem tednu dni zbrali francoski kmetje. Protestirali so proti prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami skupine Mercosur. Po podatkih pariške policije je na protest prišlo okoli 350 traktorjev. Proteste je organiziral kmetijski sindikat Nacionalna zveza kmetijskih sindikatov, znan kot FNSEA. Podpredsednik FNSEA Damien Greffin je izjavil, da so države članice Unije podpis sporazuma odobrile, kljub temu da na mnenje Evropskega parlamenta še čakajo, in napovedal demonstracijo pred Evropskim parlamentom v Strasborgu. Sporazum predvideva postopno znižanje carin na uvoz izdelkov, kot so avtomobili, zdravila in stroji iz Evropske unije v Južno Ameriko. Dogovor določa tudi, da bodo južnoameriški kmetje lažje izvažali govedino, perutnino in sladkor, uvoz pa bo omejen s kvotami. Evropska komisija je v nedeljo sporočila, da bosta dogovor obe strani podpisali v soboto v Paragvaju.
Sirsko-arabska tiskovna agencija je poročala o napotitvi sirske vojske v Alep. Sirsko operacijsko poveljstvo je sporočilo, da je na vzhodu Alepa opazilo prihod več oboroženih skupin na položaje pod nadzorom večinsko kurdskih Sirskih demokratičnih sil, krajše SDF. Te zanikajo obtožbe sirskih oblasti, češ da na območju ni bilo nobenih nenavadnih premikov in da so bila zborovanja omejena na civiliste, ki sprejemajo ranjence iz dveh sosesk. V nedeljo so zadnji borci SDF po dogovoru z vlado zapustili mesto Alep, kjer so se spopadi začeli šestega januarja. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je v spopadih umrlo 45 civilistov in 60 vojakov.
Predsednica Moldavije Maia Sandu je v nedavnem intervjuju podprla združitev Moldavije z Romunijo. Sandu je povedala, da bi v primeru referenduma o združitvi obeh držav glasovala za, a je dodala, da večina državljanov unifikacije ne podpira. V luči bolj realističnih ciljev je Moldavija že zaprosila za članstvo v Evropski uniji. Oktobra leta 2024 so na referendumu moldavski državljani podprli zapis pridružitve Evropski uniji v ustavo. Moldavija je bila med letoma 1918 in 1940 del Romunije, neodvisnost od Sovjetske zveze pa je razglasila avgusta leta 1991.
Somalijski svet ministrov je naznanil, da bo država prekinila vse sporazume z Združenimi arabskimi emirati. Kot razlog za prekinitev sodelovanja je somalijski obrambni minister Ahmed Moallim Fiqi navedel dejanja, ki ogrožajo suverenost in enotnost Somalije. Prekinitev sodelovanja sledi izraelskemu priznanju Somalilanda kot samostojne države v decembru. Združeni arabski emirati so takrat zavrnili podpis arabsko-islamske izjave, v katerem so podpisnice obsodile izraelsko priznanje Somalilanda. Sedmega januarja so oblasti ZAE z Afriško unijo objavile skupno izjavo, v kateri so podprle suverenost in ozemeljsko celovitost Somalije.
Akademskih 15
V sredo so potekale nadomestne volitve za poslanca fakultete za računalništvo in informatiko v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani. Te so se odvile zaradi predčasnega prenehanja mandata dosedanjemu poslancu Ambrožu Klančarju, ki je v zbor kandidiral na povezani listi Friki. Na nadomestnih volitvah je kot samostojni kandidat kandidiral le Brin Kuzmanič, ki je bil izvoljen z enaindvajsetimi glasovi. Izredno nizko število volivcev in volivk je poleg nastopa le enega kandidata lahko tudi posledica postavitve volišča na Študentski kampus. Kandidaturo je sicer vložila tudi Nika Šalamon, ki je že oktobra 2024 kandidirala za poslanko v študentskem zboru na listi Delta, neuradno po prvem štetju na fakulteti osvojila največ glasov, po ponovnem preštevanju na Študentskem kampusu pa pristala na tretjem mestu in izgubila poslanski stolček. Njena tokratna kandidatura je bila na seji volilne komisije zavrnjena, saj k njej ni predložila programa. Poleg novoizvoljenega poslanca v študentskem zboru poslansko mesto do konca mandatnega obdobja zaseda Gašper Novak, ki je na volitvah v zbor kandidiral na opozicijski listi Delta.
Hrvaško ministrstvo za znanost, izobraževanje in mlade je konec prejšnjega tedna v javno spletno posvetovanje poslalo spremembo pravilnika o pedagoških ukrepih, s katerim bodo uvedli popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnih šolah. Učenci in učenke bodo lahko mobilni telefon prinesli v šolo, a ga bodo med poukom in tudi med odmori morali imeti shranjenega v torbah ali omaricah. Uporaba telefonov bo dovoljena le v primeru, da bodo ti potrebni pri izvajanju pouka. Prepoved uporabe velja tudi za srednje šole z izjemo uporabe med odmori, saj je po besedah šolskega ministra to težko nadzorovati. Pravilnik bo v javnem posvetovanju do 7. februarja, v veljavo pa bo stopil dan po objavi v uradnem listu, nakar bodo šole imele 60 dni, da ukrep implementirajo v interne akte.
Na ameriški državni univerzi Austin Peay v Tennesseeju so ponovno zaposlili profesorja, ki ga je vodstvo odpustilo zaradi objave na družbenih omrežjih po smrti desničarskega guruja Charlieja Kirka. Gre za objavo na Facebooku z 10. septembra, v kateri je zgolj objavil članek o tem, da Charlie Kirk zagovarja, da so smrti zaradi orožja vredne ohranitve drugega amandmaja. Objava je zaokrožila po omrežjih po tem, ko jo je delila republikanska senatorka Marsha Blackburn skupaj z življenjepisom profesorja. Profesorju, ki sicer na univerzi poučuje gledališče in ples, bo univerza v sklopu poravnave morala plačati pol milijona dolarjev in stroške pravnega svetovanja.
Začetek prejšnjega tedna se je na višjem sodišču v okrožju Santa Clara v San Franciscu začelo sojenje petim študentom in študentkam univerze v Stanfordu, ki so junija 2024 v sklopu propalestinskih protestov zasedli predsedniške in prorektorske prostore na univerzi. Sprva je bilo aretiranih in obsojenih 12 študentov in študentk, od tega so enemu obtožbo ovrgli, šest pa jih je pred sojenjem sprejelo poravnavo. Skupina protestnikov je obtožena kaznivih dejanj motenja posesti in vandalizma. Obtoženim v primeru obsodbe grozi več kot triletna zaporna kazen, univerza pa od njih zahteva 329 tisoč dolarjev odškodnine. Študentke in študenti sicer ugovarjajo, da je ocena vrednosti škode pretirana, tudi direktor univerzitetnih objektov je po poročanju univerzitetnega časopisa dejal, da je vrednost škode nižja od 8 tisoč evrov.
OFF je pripravila Eva, Tim je bil cel dan na OFF. AK15 je spisala Karin.
Dodaj komentar
Komentiraj