23. 3. 2026 – 14.00

Povolilni OFF

Vir: MČ/arhiv APR
Rezultati volitev, Petrol kriza
Vir: Jon Napotnik/RŠ
22. 3. 2026 – 21.00
Povolilna analiza aktualnopolitične redakcije Radia Študent

Zbudili smo se v interregnum. Po preštetju 99,9 odstotka glasov je zmagovalka včerajšnjih parlamentarnih volitev stranka Gibanje Svoboda, ki je osvojila 29 poslanskih mandatov. Sledi ji Slovenska demokratska stranka z 28 mandati. Razlika med poloma slovenske politične krajine je bila zelo majhna: Svoboda je zbrala 28,62 odstotka, SDS pa 27,95 odstotka glasov. Stranki loči nekaj manj kot osem tisoč glasov. Končni izid volitev bo znan danes, ko bodo prešteli še glasove, prejete po pošti. Po objavi rezultatov vzporednih volitev nekaj po sedmi uri smo se pogovarjali z generalnim sekretarjem Gibanja Svoboda Matejem Grahom.

Grah

Po preštetju večine glasov je rezultat komentiral tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. 

Janša

Na tretjem mestu z devetimi odstotki glasov in prav toliko mandatov sledi skupna lista Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokusa Marka Lotriča. Na četrtem mestu so Socialni demokrati in Demokrati Anžeta Logarja, obe stranki sta zbrali 6,7 odstotka glasov in bosta prejeli šest poslanskih stolčkov. V parlament sta se uvrstili še Resnica in skupna lista Levice in Vesne, ki sta osvojili nekaj manj kot šest odstotkov glasov in bosta prejeli po pet mandatov. Rezultate vzporednih volitev komentira državni sekretar na ministrstvu za delo iz stranke Levica Dan Juvan. 

Juvan

Vir: Jon Napotnik/RŠ
20. 3. 2026 – 17.00
Komu bodo v nedeljo prisluhnili volivke in volivci

Od poslanskih stolčkov se bo poslovilo kar nekaj znanih poslancev. Med njimi prva med poslanci Urška Klakočar Zupančič, ki je po neosvojitvi mandata že napovedala izstop iz politike. Po 22 letih v poslanskih klopeh državni zbor zapušča tudi poslanka SDS Eva Irgl, ki je kandidirala na listi Demokratov Anžeta Logarja. Čeprav je stranka osvojila šest mandatov, med poslanci prav tako ne bo njenega predsednika, in sicer zaradi nespretnega pozicioniranja v volilnih okrajih. Poslanka Nataša Sukić je v okraju Koper 1 s poslanskega mandata izrinila nekdanjega strankarskega kolega in vodjo poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca, ki je v začetku leta prestopil v Socialne demokrate. Od poslanskih klopi se poslavlja tudi dolgoletni rekorder po številu izrečenih besed v državnem zboru Miha Kordiš. Stranka Mi, socialisti! je namreč na volitvah prejela le slabega pol odstotka glasov. 

Ob sedmih strankah, ki so se povzpele nad parlamentarni prag, bodo naslednja štiri leta denar za delovanje iz proračuna prejemale še stranke, ki jim je na volitvah uspelo zbrati najmanj odstotek glasov. Medtem ko je bilo v prejšnjem mandatu takih strank sedem, se je do državnega financiranja uspelo prebiti le trem strankam: Prerodu Vladimirja Prebiliča, Piratski stranki in Slovenski narodni stranki.

Opolnoči je začel veljati sklep o začasni omejitvi točenja goriva na bencinskih servisih. Omejitev za fizične osebe je 50 litrov, za pravne osebe pa sto litrov goriva. Naftni trgovec MOL zadovoljivo obvladuje oskrbo na svojih bencinskih servisih, medtem ko se pri Petrolu pojavljajo motnje v oskrbi. Vlada je tako upravo in nadzorni svet Petrola pozvala k oblikovanju in izvedbi akcijskega načrta poslovnih aktivnosti, ki bodo zagotovile nemoteno oskrbo prebivalstva z naftnimi derivati. Ob tem je vlada Slovenski državni holding pozvala, naj zahteva sklic skupščine delničarjev Petrola, z zahtevo po posebni reviziji poslovanja družbe na področju logistike in oskrbe bencinskih servisov z naftnimi derivati v obdobju od 16. marca. Poleg tega je vlada na Petrol poslala inšpekcijo. 

Vir: pixabay.com
2. 7. 2025 – 14.30
Zakaj Robertu Golobu in Aleksandru Jevšku ni uspelo ob tla pritisniti uprave več kot 30% državnega Petrola?

Na deželnih volitvah v zahodnonemški zvezni deželi Porenje-Pfalško so s skoraj 31-odstotno podporo zmagali krščanski demokrati kanclerja Friedricha Merza. Drugo mesto je z 29-odstotno podporo osvojila Socialdemokratska stranka oziroma SPD. Ta je po 35 letih izgubila vodilni položaj v zvezni deželi. Tretje mesto je z 20-odstotno podporo zasedla neonacistična Alternativa za Nemčijo. Z nekaj manj kot osmimi odstotki glasov so se čez volilni prag prebili Zeleni. Volitev se je udeležilo več kot 68 odstotkov volilnih upravičencev.

V drugem krogu lokalnih volitev v Franciji je stranka francoskih socialistov oziroma SP povedla v treh največjih mestih: v Parizu, Marseillu in Lillu. V prestolnici je z več kot 53-odstotno podporo slavil Emmanuel Gregoire, ki bo tako nadaljeval 25-letno vladavino SP v Parizu. V Lyonu je zmagalo zavezništvo strank Zeleni, DVD in Nepokorna Francija. Slednja je slavila v mestu Roubaix na severu države. Unija desnih za Republiko je med drugim slavila v petem največjem mestu, Nici, Nacionalni zbor pa je povedel v več srednje velikih mestih in naseljih.

Ameriški predsednik Donald Trump je zakasnil načrtovane napade na iranske elektrarne in energetsko infrastrukturo. Kljub temu je imperialistična naveza Izrael-Združene države Amerike ponoči napadla proizvodni obrat turbinskih motorjev v provinci Kom v severno-osrednjem Iranu; to so ključne komponente za iranske drone in letala. Iranska tiskovna agencija Fars je sporočila, da je bil v napadu na stanovanjsko stavbo v mestu Horamabad zahodno od prestolnice Teheran ubit otrok. Poleg tega je naveza ZDA-Izrael v napadih na domove v mestu Tabriz ubila najmanj šest ljudi. Ob tem je v nedeljo Izrael zbombardiral most Kazmija, ključni prehod, ki povezuje jug Libanona s preostalim delom države. 

Vir: Wikimedia commons, Creative Commons Attribution 2.0 Generic
20. 2. 2026 – 17.00
Sistematično spolno nasilje nad ženskami Sudana in genocid v El Fašerju

Sudanska skupina za človekove pravice Emergency Lawyers je sporočila, da je sudanska vojska v bombardiranju bolnišnice v zahodnosudanskem mestu El Daein v noči na soboto ubila 64 ljudi, od tega 13 otrok. El Daein je prestolnica sudanske pokrajine Vzhodni Darfur, ki jo upravljajo Sile za hitro posredovanje oziroma RSF. Vzhodni Dafur je v zadnjih mesecih državljanske vojne, ki traja že skoraj tri leta, pogosta tarča napadov sudanske vojske. Ta si prizadeva, da bi paramilitarno skupino izrinila iz centra Sudana. Sile za hitro posredovanje oziroma RSF so odgovorne za nešteto vojnih zločinov, med drugim za genocid nad etničnimi manjšinami na zahodu Sudana in sistematično spolno nasilje nad ženskami. Kljub temu je očitno, da v vojni, ki jo večinoma financirajo Združeni arabski emirati, vojne zločine izvaja tudi državna vojska. Državljanska vojna v Sudanu se je začela v prvi polovici aprila 2023, potem ko je vladajoča vojaška hunta v državno vojsko poskušala vključiti RSF, a ji ni uspelo. Hunta je RSF prej sicer najela za zatiranje protestnega gibanja v državi. V vojni med vojaškima frakcijama sta obe strani ubili najmanj 150 tisoč ljudi in jih do deset milijonov notranje razselili. 

OFF je pripravila vajenka Jana, rezultate volitev je motrila Neva.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi