15. 12. 2025 – 14.00

OFF tajskemu parlamentu

Audio file
Vir: Supanut Arunoprayote, Creative Commons
Protivladni protesti v Budimpešti, razpis predčasnih volitev na Tajskem, protest proti Titovi glavi
Vir: Flickr, Kerri Lee Smith, CC BY-NC-SA 2.0
Audio file
21. 11. 2025 – 17.00
Pinochet se bo zbudil za drugi krog predsedniških volitev v Čilu

V drugem krogu predsedniških volitev v Čilu je z 58 odstotki glasov slavil kandidat fašistične Republikanske stranke José Antonio Kast. Njegova nasprotnica, nekdanja ministrica za delo in kandidatka Komunistične stranke Jeanette Jara, pa je osvojila skoraj 42 odstotkov. Slednja je sicer zmagala v prvem krogu volitev, ki je potekal konec novembra. Kast, zagovornik in podpornik diktature Augusta Pinocheta, je sicer v preteklosti že dvakrat neuspešno kandidiral za predsednika.

Vir: Prirejeno po Wikimedia Commons
Audio file
28. 7. 2025 – 17.00
Obmejno obstreljevanje med Tajsko in Kambodžo

Tajska državna volilna komisija je za 8. februar razpisala predčasne parlamentarne volitve, potem ko je kralj Vačiralongkon odobril razpustitev parlamenta. Parlament je prejšnji teden razpustil premier Anutin Čanvirakul zaradi pobude opozicijske Ljudske stranke za glasovanje o nezaupnici. To je Ljudska stranka vložila po obtožbi nespoštovanja dogovora med vladajočo in opozicijsko stranko, po katerem bi morala vlada sprožiti postopek za spremembo ustave in januarja razpustiti parlament. Anutina Čanvirakula iz stranke Bhumjaithai je za premierja izglasoval parlament s podporo poslancev Ljudske stranke po odstavitvi prejšnje premierke Petongtan Šinavatra iz stranke Za Tajce. Vlada bo do volitev opravljala tekoče posle. Več o dogajanju na Tajskem v OFFsajdu ob petih. 

Višje sodišče v Hongkongu je spoznalo lastnika ukinjenega desničarskega tabloida Apple Daily, Jimmyja Lai Chee-Yinga, za krivega objavljanja ter razširjanja protidržavnih publikacij in sodelovanja s tujimi silami z namenom spodkopavanja nacionalne varnosti. Tako je sodišče odločilo na podlagi objav tabloida leta 2020, ki so pozivala državljane k protestom in druge države k uvedbi sankcij proti Kitajski. Sodišče lahko za ta dejanja dosodi dosmrtno zaporno kazen. Dan pred Laievo obsodbo so člani liberalne avtonomistične Demokratske stranke izglasovali razpustitev stranke. Glasovanje o samorazpustitvi nekdaj največje hongkonške liberalne stranke je potekalo teden po volitvah za 20 od 90 sedežev v hongkonškem parlamentu, na katerih Demokratska stranka zaradi nedomoljubnosti ni smela kandidirati. 40 poslancev hongkonškega parlamenta po volilni reformi iz leta 2021 izbere svet 1500 elektorjev, večino katerih posredno imenuje osrednja kitajska vlada, preostalih 30 pa volijo tako imenovane funkcionalne korporacije.

Vir: Flickr, All Creative Commons
Audio file
21. 5. 2025 – 17.00
Orbánov represivno-zakonodajni pohod

V Budimpešti so potekali protesti proti premierju Viktorju Orbánu zaradi neodzivnosti v primeru nasilja nad otroki. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je protesta udeležilo najmanj 50 tisoč ljudi. Shod je organiziral vodja opozicijske stranke TISZA, Péter Magyar, povod zanj pa je razkritje posnetkov varnostnih kamer, na katerih je razvidno, da je direktor centra za pridržanje mladoletnikov v Budimpešti dečka brcnil v glavo. Na podlagi teh posnetkov je policija pridržala štiri člane osebja. Omenjeni posnetki niso edini primer. Februarja lani sta zaradi razkritja pomilostitve nekdanjega namestnika direktorja internata v Bicskeju, obsojenega prikrivanja spolnih zlorab otrok, ki jih je zagrešil direktor, odstopili predsednica Katalin Novák  in poslanka stranke Fidesz v parlamentu Judit Varga. Varga je nekdanja žena Pétra Magyara, pri pomilostitvi pa je leta 2023 sodelovala kot ministrica za pravosodje.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je pomilostil 123 zapornikov v zameno za odpravo ameriških sankcij na beloruski izvoz kalijevega oksida. Med pomiloščenimi sta Marija Kolesnikova, ena od voditeljic protestov leta 2020 in opozicijski kandidat na predsedniških volitvah leta 2020, Viktor Babariko. Po navedbah predsednikovega urada so izpuščeni prestajali kazni zaradi vohunjenja in teroristične ter ekstremistične dejavnosti. Pomilostitev sledi srečanju med Lukašenkom in odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Johnom Coaleom.

Vir: Ahmad Baderkhan
Audio file
17. 10. 2025 – 12.00
Državljanska vojna v Siriji tudi po padcu Bašarja Al Asada

Sirsko notranje ministrstvo je potrdilo aretacijo petih ljudi, osumljenih povezav s sobotnim streljanjem na ameriške vojake v Palmiri. Napadalec, ki so ga ameriški vojaki po navedbah poveljstva ameriške vojske v Siriji med streljanjem ubili, je poleg treh ameriških ranil še vsaj dva sirska vojaka. Ameriški predsednik Donald Trump je za napad obtožil Islamsko državo in obljubil povračilne ukrepe. Kot sporoča sirsko notranje ministrstvo, preiskava o povezavah osumljencev z Islamsko državo še poteka. 

V soboto se je na Titovem trgu v Velenju zbralo nekaj deset ljudi in pozvalo k odstranitvi obeležij, ki simbolizirajo totalitarni režim. Protestniki zahtevajo tudi preimenovanje imena osrednjega trga v Velenju v Mestni trg in premestitev Titovega spomenika v muzej. Protest sledi vrnitvi Titove glave, potem ko je Maršala pred dobrim tednom dni obglavil sosed Janeza Janše. Velenjska občina je ob tem sporočila, da je proti tatu Titove glave vložila kazensko ovadbo in da namerava vložiti tudi odškodninski zahtevek, občinska uprava pa pripravlja odlok o dodatni zaščiti vseh spomenikov v mestu, ne glede na to, komu so posvečeni. Župan Peter Dermol je poleg tega zavrnil sklic izredne seje, ki jo je zahteval lokalni odbor Gibanja Svoboda, saj bi bil po njegovem mnenju edini namen izredne seje odpiranje ideoloških razprav o preteklosti.

Računsko sodišče je izdalo negativno mnenje o poslovanju Javne agencije za varnost delovanja v prometu v letu 2023. Ugotovilo je nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje naročil za nabavo osnovnih sredstev, blaga, materiala in storitev v skupni vrednosti več kot 700 tisoč evrov in nabavo za okrog 95 tisoč evrov več osnovnih sredstev, kot je bilo načrtovano v finančnih dokumentih. Po ugotovitvah revizorjev je agencija plačala nekaj več kot 40 tisoč evrov za storitve, za katere ni izkazala, da so bile dejansko izvedene. Odobrila je tudi sofinanciranje projektov z nepopolnimi prijavami v skupnem znesku nekaj več kot 9000 evrov in izplačala še okrog 20 tisoč evrov za projekte, ki jih do takrat še ni odobrila strokovna komisija. Poleg tega je agencija javnim uslužbencem izplačala za nekaj manj kot 9000 evrov prenizka bruto nadomestila plač. Računsko sodišče je ugotovilo tudi nepravilnosti pri sofinanciranju projektov s področja prometne varnosti. Agencija je sicer po navedbah sodišča popravljalne ukrepe sprejela med revizijskim postopkom.

 

OFF je pripravila vajenka Eva, pomagal je Matej.

 

 

 

 

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi