Mladi OFF socialnih omrežij
Evropska unija in Indija sta v New Delhiju sklenili prostotrgovinski sporazum, ki odpravlja indijske carine na več kot 93 odstotkov uvoza iz EU. Carine na uvoz evropskih avtomobilov bo postopoma znižala s 110 na 10 odstotkov, pri čemer bo ta carinska stopnja veljala za kvoto 250 tisoč vozil letno. Sporazum prav tako odpravlja carine na uvoz avtomobilskih delov v roku od pet do deset let. Odprava carin velja tudi za stroje – te trenutno znašajo do 44 odstotkov –, na kemikalije, ki znašajo 22 odstotkov in na zdravila, ki znašajo 11 odstotkov. Sporazum znižuje tudi carine na uvoz agroživilskih proizvodov iz članic Unije v Indijo, ki trenutno znašajo 36 odstotkov. Ob uveljavitvi se bodo carine na uvoz evropskega vina prepolovile s 150 na 75 odstotkov, pozneje se bodo znižale na 20 odstotkov. Po obdobju petih let po dogovoru se bodo carine na oljčno olje znižale iz 45 na 0 odstotkov. Evropska unija in Indija sta dogovor sklenili po skoraj 20 letih pogajanj.
Poslanci spodnjega doma francoskega parlamenta so podprli zakonodajni predlog, ki predvideva prepoved uporabe družabnih omrežji za osebe mlajše od 15 let. Podprlo ga je 130 poslancev, proti pa jih je glasovalo 21. Zakon platformam narekuje, da z mehanizmi za preverjanje starosti, ki so skladni z zakonodajo Evropske unije, blokirajo dostop najstnikom do 15. leta starosti. Predlog se sedaj seli naprej iz narodne skupščine v senat, ki ga bo predvidoma obravnaval v sredini februarja. Želja predsednika Francije Emanuela Macrona je, da bi zakon stopil v veljavo pred začetkom naslednjega šolskega leta.
Z današnjim dnem Združene države Amerike uradno odstopajo od Pariškega sporazuma. Predsednik ZDA Donald Trump je umik podpisal prejšnji teden. Po njegovih besedah je globalno segrevanje teorija zarote, ki ne obstaja. Trump je od dogovora odstopil že v prvem mandatu svojega predsedovanja, umik iz sporazuma pa je bil tudi ena glavnih točk njegove politične kampanje leta 2016. Njegov naslednik, demokrat Joe Biden, je leta 2020 ponovno podpisal sporazum, ki ZDA zavezuje, da omeji globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija.
Agenti ameriške službe za priseljevanje in carino, krajše ICE, bodo izvajali ameriške varnostne operacije na zimskih olimpijskih igrah v Italiji. V izjavi za francosko tiskovno agencijo AFP je ICE pojasnil, da bo njihova služba za domovinsko varnost podpirala diplomatsko varnostno službo ameriškega zunanjega ministrstva in državo gostiteljico pri preverjanju in zmanjševanju tveganj, ki jih predstavljajo nadnacionalne kriminalne združbe. Dodajajo še, da vse varnostne operacije ostajajo pod italijansko oblastjo. Spomnimo, da ICE že več mesecev pod taktirko predsednika ZDA Donalda Trumpa izvaja nasilne racije nad priseljenci. Na prihod ICE se je odzval milanski župan Milan Giuseppe Sala, ki je dejal, da agenti niso dobrodošli.
Ostajamo v Ameriki. Ameriški predsednik Trump je napovedal zvišanje dodatnih carin na uvoz avtomobilov, lesa in farmacevtskih izdelkov iz Južne Koreje iz 15 na 25 odstotkov. Kot razlog za svojo odločitev je navedel, da parlament Južne Koreje še vedno ni ratificiral trgovinskega sporazuma med državama, ki je bil dosežen lansko leto. V ZDA se čaka odločitev vrhovnega sodišča v zvezi z ustavnostjo Trumpovih carin.
Vozniki tovornjakov iz Črne Gore, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije protestno blokirajo terminale za tovorni promet s schengenskim območjem, s čimer nasprotujejo novemu sistemu vstopa-izstopa EES. Za blokado so se odločili, ker sistem omejuje število delovnih dni znotraj schengenskega območja na 90 dni v obdobju 180 dni. Če oblasti v državi znotraj schengenskega območja ugotovijo, da je voznik tovornjaka presegel kvoto, ga lahko prisilno vrnejo v izvorno državo. Sistem prav tako za državljane tretjih držav na zunanjih mejah EU, mednarodnih letališčih in pristaniščih uvaja digitalno evidentiranje vstopov in izstopov, podatkov iz potnih listov, prstnih odtisov in fotografij obraza. ESS je začel delovati 12. oktobra lani, njegova implementacija poteka postopoma, dokončno pa bo predvidoma stopil v veljavo aprila.
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za ustavno presojo uredbe o državnem prostorskem načrtu, krajše DPN, za vetrno elektrarno Ojstrica. Sodišče je ugotovilo, da ni pristojno za odločanje o pobudi. Kot so navedli v obrazložitvi, zakon o urejanju prostora kljub lani izdani odločbi, po kateri je del tega zakona v neskladju z ustavo, še vedno določa, da je zoper prostorske izvedbene akte mogoč upravni spor pred upravnim sodiščem. Ustavno sodišče tako ni pristojno za odločanje. Pobudo za ustavno presojo je vložila civilna iniciativa NE vetrnim elektrarnam na Ojstrici. Po njihovem mnenju uredba o DPN za vetrno elektrarno Ojstrica, ki jo je vlada sprejela novembra 2024, temelji na napačnih in protiustavnih podlagah. Pobudo za ustavno presojo je lani podala tudi občina Dravograd, vendar po besedah župana Antona Preksavca odločitve sodišča občina še ni prejela. V zvezi z vetrno elektrarno Ojstrica je okoljevarstveno združenje Rovo sprožilo tudi postopek proti vladi, a je bila obravnava zaradi postopkov pred ustavnim sodiščem o tej zadevi začasno prekinjena.
V sredo je odstopil predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič. S predsedovanjem, ki ga je začel marca 2024, je zaključil zaradi osebnih razlogov, danes pa se je izkazalo, da so osebni razlogi vključevali kandidaturo na listi Demokratov Anžeta Logarja. Mihalič je po poročanju Slovenske tiskovne agencije namreč ob kandidaturi dejal, da je z položaja odstopil, citiramo »z vidika higiene do organizacije, ki sem jo vodil skoraj dve leti«, konec citata. Študentska ustava sicer za konflikt interesov s članstvom v organih in predstavniških telesih ŠOS predvideva le članstvo v izvršilnih organih političnih strank ter njihovih podmladkih na vseh ravneh. Mihalič je pred predsedovanjem ŠOS zasedal mesto poslanca študentskega zbora ljubljanske študentske organizacije, v mandatnem obdobju od leta 2022 do leta 2024. V svojem mandatu predsednika ŠOS se lahko – in tudi se – pohvali z novim Zakonom za urejanje položaja študentov, ki je bil sprejet novembra lani. Nadomestil ga bo novo izvoljeni nadomestnik predsednika Študentske organizacije Slovenije Fazli Gashi. Vprašale smo ga, kako komentira odstop predsednika ŠOS.
Poleg tega Gashi opravlja funkciji predsednika Odbora za obštudijske in interesne dejavnosti ŠOS ter predstavnika Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, študente pa predstavlja tudi v senatu Univerze v Ljubljani. Mandat bo opravljal do seje skupščine ŠOS, ki bo predvidoma potekala marca. Kakšne načrte ima do konca mandata, odgovarja Gashi.
V sredo je izraelski parlament potrdil zakon, ki prepoveduje zaposlovanje diplomantov palestinskih visokošolskih ustanov v izraelskem šolskem sistemu. Zakon, ki amandmira dva obstoječa zakona na področju izobraževanja, predvideva, da osebe, ki so diplomo pridobile na katerikoli palestinski univerzi, nimajo potrebne akademske izobrazbe in kvalifikacij za kakršnekoli funkcije v izraelskem izobraževalnem sistemu. Določba velja za posameznike, ki še niso zaposleni v izobraževalni instituciji in ne vpliva na učitelje in profesorje, ki svoje delo že opravljajo. Po poročanju portala Middle East Monitor je zakon v parlamentu podprlo 31 poslancev, 10 pa jih je glasovalo proti. Po poročanju izraelskega spletnega časopisa Times of Israel je v zakonu zapisano, da je njegov namen preprečiti škodljiv vpliv palestinske oblasti, ter s tem zaščititi »judovske in demokratične« vrednote v izobraževalnem sistemu. Po oceni palestinske tiskovne agencije Vafa je zakon orodje, ki ga lahko izraelske oblasti uporabijo za kolektivno izključevanje specifične skupine palestinskih akademikov v Izraelu.
V Združenem kraljestvu egiptovskemu študentu Usama Ghanemu grozi izgon iz države. Vodstvo univerze Kings College v Londonu ga je novembra lani zaradi propalestinskega aktivizma suspendiralo, zaradi česar je avtomatsko izgubil študentsko vizo. Po poročanju CNN-a so ga iz angleškega notranjega ministrstva po suspenzu obvestili, da mora do konca januarja zapustiti državo. Ghanem je v pogovoru z CNN izjavil, da se boji aretacije, ki ga lahko čaka po deportaciji v Egipt. Zaradi svojega nasprotovanja egiptovskim oblastem naj bi bil leta 2020 skupaj z očetom in bratom nekaj časa v zaporu. Univerza mu je po suspenzu svetovala, naj se prostovoljno vrne v domovino in tam počaka na razplet disciplinske obravnave, ki bo odločila o tem, ali bo iz univerze izključen.
Osem držav se je v prejšnjem tednu pridružilo programu ameriškega tehnološkega podjetja OpenAI, s katerim želijo uvesti uporabo orodij generativne umetne inteligence v svoj šolski sistem. V objavi za javnost so v podjetju zapisali, da so se programu pridružile Estonija, Grčija, Jordanija, Kazahstan, Slovaška, Trinidad in Tobago, Združeni arabski emirati, ter italijanska rektorska konferenca. Za cilje programa pri OpenAI navajajo personalizacijo učenja, zmanjšanje birokratske obremenitve in pripravo dijakov za vstop v delovno silo prihodnosti. Program bo predvidoma potekal v tesnem sodelovanju s pristojnimi ministrstvi omenjenih držav, s čimer naj bi zagotovili skladnost z lokalnimi učnimi načrti. V Estoniji so tako že lani začeli z ločenim projektom, ki je približno 20 tisoč dijakinjam in tri tisoč pedagoškim delavkam omogočil dostop do orodij generativne umetne inteligence. Konkretnih načrtov, kako naj bi omenjeni programi izboljšali pedagoško delo, razen tega, da dijake pripravijo na uporabo orodij podjetja OpenAI, v objavah za javnost ni mogoče najti.
OFF je pripravil vajenec Tim, mentorirala je Tia. Univerzitetni blok je spisala vajenka Laura, ki jo je mentoriral Matevž, njega je mentorirala Vika, ki jo je mentorirala Karin.
Dodaj komentar
Komentiraj