KosOFFo nad tuja vozila
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da se uradno začenja druga faza izvajanja Mirovnega načrta za Gazo. Na podlagi tega v Kairu poteka druga faza pogajanj o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Glavni cilj pogajanj je odprtje mejnega prehoda z Egiptom, Rafa, kar bo omogočilo uvoz osnovnih humanitarnih pripomočkov, ki so skladiščeni v Egiptu. Znotraj te faze premirja sta predvidena tudi razorožitev Hamasa in umik izraelske sionistične vojske iz enklave. Po podpisu premirja oktobra lani ga je okupator kršil že več kot 500-krat.
Indijske oblasti so ustavile delovanje medicinske fakultete Shri Mata Vaisho Devi v regiji Kašmir zaradi protestov skrajno desnih hindujskih skupin, ki so zahtevale zaprtje. Protestniki so kot razlog navedli delež muslimanskih študentov, vpisanih na fakulteto. Na 5-letni program se je novembra namreč prijavilo 50 študentov, od tega 42 muslimanov. Protestniki svoje nasprotovanje opravičujejo, češ da fakulteta prejema donacije hindujske dobrodelne organizacije. Zaprtje zasebne fakultete sledi odločitvi Nacionalne medicinske komisije, ki je 6. januarja zavrnila odobritev fakultete, češ da ta ni dosegla minimalnih standardov.
Francoska vlada je preživela glasovanji o dveh nezaupnicah, povod za kateri je bila podpora članic Evropske unije dogovoru z državami Mercosur. Nezaupnici sta vložila Nepokorna Francija in Nacionalni zbor. Kot razlog za vložitev nezaupnice sta obe stranki navedli neukrepanje vlade pri zaustavitvi omenjenega dogovora. Po mnenju kmetov standardi glede prehranske kakovosti ne bodo veljali enakovredno za francoske kmete, kar bo povišalo ceno francoskih produktov. Kmetje že mesece protestirajo na pariških ulicah, kjer se je minuli torek zbralo okoli 350 kmetov s traktorji. Predlog Nepokorne Francije je zbral 256 glasov, kar je 33 manj od potrebne večine, medtem ko je predlog skrajno desnega Nacionalnega zbora prejel le 142 glasov podpore.
V Ugandi potekajo splošne volitve, ki so se zaradi težav na voliščih začele z večurno zamudo. Položaj predsednika se ponovno obeta Joverju Museveniju iz stranke Nacionalno odporniško gibanje, ki je na oblasti že od leta 1986. Na volitvah se ponovno poteguje tudi Robert Kjagulanji, ki je na minulih volitvah predstavljal glavnega protikandidata. Odprtje volišč je zamujalo za več kot 2 uri, saj številna volišča niso pravočasno prejela glasovnic. Prav tako se je pojavil širši problem z napravami za preverjanje identitete, saj je bil omejen dostop do internetne povezave. Musaveni izvaja popolni nadzor nad represivnim aparatom, nakar je bil obtožen vmešavanja v opozicijske volilne dogodke. Opozicija opozarja tudi, da so zamude na voliščih le poskus zmanjšanja volilne udeležbe.
Kosovo z jutrišnjim dnem začenja izvajati zakon za tujce in zakon za vozila. Zakon za tujce določa, da morajo vsi, ki nimajo kosovskega potnega lista, zaprositi za dovoljenje za bivanje v roku 72 ur. Zakon za vozila medtem uvaja, da vozila s tujimi registrskimi tablicami ne smejo sodelovati v prometu dlje kot 3 mesece. Zakona bi morala po prvotnem načrtu stopiti v veljavo 1. novembra lani, vendar je kosovsko notranje ministrstvo njuno izvajanje preložilo na 16. januar.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je izdalo odločitev o podpori projektu, ki namerava izdelati celostno regionalno prometno strategijo za ljubljansko regijo. Projekt se izvaja v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju med letoma 2021 in 2027. Dolgoročni cilj je izboljšanje življenja v skupnosti, zmanjšanje izpustov onesnaževalcev in toplogrednih plinov iz prometa, spodbujanje zdravja prebivalcev, zagotavljanje dostopnega prometnega sistema, krepitev regionalnega gospodarstva ter povečanje varnosti vseh udeležencev cestnega prometa. Po podatkih ministrstva bo država prispevala 120 tisoč evrov, 102 tisoč evrov pa bo šlo iz evropskega kohezijskega sklada. Predvideni stroški za projekt skupaj znašajo 150 tisoč evrov.
Vrhovno sodišče je na ustavno sodišče poslalo zahtevo za ustavno presojo dela Šutarjevega zakona. Opozarjajo zlasti na spornost 5., 6. in 7. člena odločbe, ki spreminja več členov Zakona o kazenskem postopku in med drugim določa, da se lahko v postopkih za kaznivo dejanje, za katero je po zakonu predpisanih osem ali več let zaporne kazni, pripor podaljša za največ eno leto in tako traja največ tri leta. Zakon o kazenskem postopku sicer določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Na vrhovnem sodišču menijo, da gre za neskladje s členi ustave, ki zagotavljajo pravico do pravnega varstva, domnevo nedolžnosti in opredeljujejo pristojnost vrhovnega sodišča.
OFF je pripravil vajenec Tim, Platona je preklinjala Iman.
Dodaj komentar
Komentiraj