Balendra Šah OFFsvojil absolutno večino
Po uradnih podatkih nepalske državne volilne komisije je nepalska centristična stranka Rastrija Svatantra, krajše RSP, ki jo vodi raper in politik Balendra Šah, osvojila absolutno večino v spodnjem domu parlamenta. S tem si je stranka zagotovila 182 sedežev v 275-članskem parlamentu. Stranka nepalskega kongresa je osvojila drugo mesto z 38 sedeži, medtem ko je stranka nekdanjega štirikratnega predsednika vlade, K. P. Sharme Olija, osvojila le 25 sedežev. Spomnimo, septembra lani so se v Nepalu začeli protesti dijakov in študentov zaradi vladne prepovedi uporabe socialnih omrežij, spričo katerih je Oli po manj kot tednu dni odstopil. Novoizvoljeni Balendra Šah ni novinec v nepalski politiki, leta 2022 je bil izvoljen za župana Katmanduja.
Imperialistična naveza Izrael - Združene države Amerike nadaljuje z napadi na Iran, predvsem na Teheran. Izraelska vojska je sporočila, da je v zahodnem in osrednjem delu Irana zadela več kot 200 ciljev, vključno z lansirniki raket, obrambnimi sistemi in obrati za proizvodnjo orožja. Iranska revolucionarna garda je medtem izvedla več napadov na sionistično tvorbo, med drugim na mesto Zarzir na severu Izraela. Sionistična vojska je prav tako napadla jug Libanona in prestolnico Bejrut. Ponoči so sionistične sile ubile vsaj 20 ljudi, danes so na jugu porušile most čez reko Litani.
Sodišče Evropske unije je razsodilo, da morajo članice Unije transspolnim osebam izdati dokumente, ki navajajo spol, s katerim se identificirajo, namesto spola, ki jim je bil določen ob rojstvu. Sodba sledi vprašanju, ki ga je bolgarsko vrhovno kasacijsko sodišče na Sodišče Evropske unije naslovilo v povezavi s primerom iz leta 2017. Bolgarska državljanka je namreč takrat vložila tožbo zoper bolgarske oblasti zaradi zavrnitve spremembe spola na dokumentih. Nižja sodišča v Bolgariji so namreč ugotovila, da uradniki države nimajo pravice spreminjati posameznikovega imena, spola ali nacionalne poštne številke. Vrhovno kasacijsko sodišče se je zaradi nejasnosti, ali lahko Bolgarija izda takšno dokumentacijo državljanu, ki je spremenil spol, obrnilo na sodišče EU. Po odločitvi slednjega se sodni primer seli nazaj v Bolgarijo, kjer mora država urediti spremembo dokumenta.
Po navedbah kabulske policije je pakistanska vojska izvedla zračni napad na afganistansko prestolnico Kabul in mejne province Kandahar, Paktia in Paktika. Po navedbah tiskovnega predstavnika talibske vlade so pakistanske sile napadle tudi skladišča goriva zasebne letalske družbe Kam air v bližini mednarodnega letališča Kandahar. Napade je potrdila tudi pakistanska stran, ki je navedla, da je njihova vojska izvedla uspešne zračne napade na štiri teroristična skrivališča v Kabulu in obmejnih provincah ter uničila skladišče nafte na letališču Kandahar. Odnosi med državama so se zaostrili konec prejšnjega leta, ko je pakistanska vojska izvedla bombni napad na Kabul, tarča katerega so bili pripadniki Tehrik-E-Taliban Pakistan, krajše TTP, pakistanske veje talibov. Zaradi najnovejših spopadov v državi je dom v zadnjem tednu zapustilo okoli 66 tisoč ljudi.
V Belgiji poteka splošna stavka proti varčevalnim ukrepom desnosredinske vlade premierja Barta de Weverja. Na demonstracijah v Bruslju se je po podatkih policije zbralo okoli 80 tisoč ljudi. Stavki so se pridružili tudi zaposleni v javnem sektorju, kar je okrnilo delovanje javnih storitev, kot so odvoz smeti, delovanje uradov ter letalski in javni promet. Po poročanju belgijskih medijev so se stavki pridružili tudi zdravstveni delavci in zaposleni v zaporih. Protestniki protestirajo proti načrtovanim ukrepov vlade, ki načrtuje pokojninsko reformo in spremembo delovne zakonodaje. S pokojninsko reformo želi vlada odpraviti možnost predčasne upokojitve ter uskladitev javnega in zasebnega sektorja pri upokojitveni starosti 67 do leta leta 2030. Z ukrepi želi vlada v naslednjih štirih letih privarčevati deset milijard evrov.
Poljski predsednik Karol Nawrocki je sporočil, da ne bo podpisal zakona, ki bi državi zagotovil milijarde evrov iz evropskega instrumenta za financiranje obrambnih projektov. V okviru tega mehanizma Evropska unija ponuja 150 milijard evrov nizko obrestnih posojil za krepitev obrambnih zmogljivosti držav članic. Sredstva so namenjena zračni in raketni obrambi, tehnologiji proti dronom in drugi opremi. Poljska bi bila upravičena do sredstev v višini okoli 44 milijard evrov. Nawrocki je zavrnitev podpisa upravičil z zaščito poljske suverenosti.
Gibanje Varuhinje rek je vlado, državne institucije in občino Radovljica pozvalo, naj zaščitijo sotočje Sav na Lancovem. Z Ministrstva za naravne vire in prostor so sporočili, da načrtujejo strokovno analizo ekološkega stanja sotočja, kar bo predstavljajo nadaljna izhodišča za odločitve. Sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke na Lancovem je opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena. Obiskovalcem je obisk omenjenega območja nedostopen že dlje časa zaradi opozoril o zasebnem zemljišču. Po mnenju gibanja Varuhinje rek je to neskladno z zakonom o vodah, ki določa, da mora lastnik priobalnega zemljišča vsakomur omogočiti dostop do vode, ki je opredeljena kot javno dobro. Inšpektorat Ministrstva za naravne vire in prostor sicer trdi, da ni ugotovil nepravilnosti. V gibanju Varuhinje rek močno nasprotujejo tudi načrtom lastnika zemljišč, ki po besedah podjetja RcR predvideva postavitev turističnega centra, ki bi sprejel do 140 ljudi, postavitev dveh objektov s skupno desetimi apartmaji, 14 glamping hišicami in 15 mesti za avtodome, vse v neposredni bližini sotočja Save. S pozivom zahtevajo tudi ustavitev načrtovanih posegov na sotočju, zaščito območja pred nadaljno degradacijo in sprejem prostorskih aktov, ki bodo preprečili pozidavo sotočja. Prav tako želijo, da se sotočju podeli posebni varnostni status ter, da naj na območju zaščitijo ogrožene vrste ribe in njihova drstišča.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je sporočila, da se Slovenija ne bo pridružila tožbi Južnoafriške republike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu zaradi izvajanja genocida v Gazi. Kot je sporočila, je sama skupaj z nekaterimi ministri predlog za pridružitev tožbi proti Izraelu podprla, a večinske podpore na vladi ni bilo. Več o razlogih za nezadostno podporo pojasni Fajon.
Tožbo je leta 2023 vložila Južnoafriška republika. Do sedaj se je omenjeni tožbi pridružilo petnajst držav, iz Evrope so se za to odločile Španija, Irska in Belgija. Rok za pridružitev tožbi se je iztekel včeraj – ministrica je sicer navedla, da zna po neuradnih informacijah sodišče rok za pridružitev na prošnjo ene od držav vnovič podaljšati. Odločitev vlade je 22 nevladnih organizacij, med njimi Amnesty international Slovenija, Gibanje za pravice Palestincev, Pekarna Magdalenske mreže in Slovenska filantropija, označilo za sramotno.
Dodaj komentar
Komentiraj