Prejšnji ponedeljek sta stranki Levica in Vesna uradno predstavili svoj skupni predvolilni manifest. Kljub gala dogodku po več kot tednu dni od uradne predstavitve ta sploh še ni javno objavljen v digitalni obliki. Za digitalno kopijo smo na aktualnopolitični redakciji zaprosili že prejšnji teden, a nam piarovci Levice na elektronsko sporočilo niso odgovorili, medtem ko je Vesna zatrdila, da bo manifest objavljen v začetku tega tedna. Skupni program z naslovom »Čas odločitve« – rdeč na eni in zelen na drugi strani – sicer obstaja v fizični obliki. To je jasno iz fotografij predstavitve manifesta, ki je bila prejšnji ponedeljek, prav tako pa ga razkazujejo na fotografijah na Facebooku in stojnicah. Na žalost nam še ni uspelo razčistiti, ali je manifest na voljo zgolj za čitalnico. 

Vsekakor je bizarno, da v več kot enem tednu ne Levici ne Vesni programa ni uspelo naložiti na splet. Morda je razkritje, da so Demokrati Anžeta Logarja za pripravo lastnega programa uporabili umetno inteligenco, prestrašilo tudi levo-zeleno navezo. To je precej absurdna trditev; skoraj toliko, kot je absurdno dejstvo, da naše ekosocialistične rešiteljice mesec pred volitvami na splet še niso uspele objaviti svojega »manifesta«. 

Na tem mestu je vredno omembe, da se na spletni strani stranke Vesna nahaja datoteka pod imenom »VESNA – volilni manifest 2026-2030«. Kot smo preverili pri Vesni, ne gre za nekakšno skrajšano verzijo Vesninega dela sicer skupnega manifesta, temveč za Vesnin lastni manifest, ki ga je stranka predstavila na kongresu novembra lani. V e-poštnem sporočilu so nam Vesnini piarovci potrdili tudi, da se teme v »Času odločitve« in v njihovem ločenem manifestu seveda ponavljajo. To je sicer logično, je pa to pomembno izpostaviti zato, da bo jasno, da je Vesna svoj del programa v skupnem manifestu zasnovala na podlagi vnaprej napisanega programa iz konca lanskega leta. Spomnimo, da sta v tem času Levica in Vesna bili že globoko v sklenitvi skupne liste. Namero za skupni nastop na državnozborskih volitvah sta stranki podpisali konec junija lani. 

Mesec in pet dni pred volitvami tako uradni program oziroma samooklicani manifest Levice in Vesne javnosti iz neznanih razlogov še vedno ni dostopen. Najbližje, kolikor se lahko dokopljemo njegovi dejanski vsebini, je opora na »štiri stebre« manifesta, kot so glavne poudarke manifesta člani Levice in Vesne imenovali v svojem sporočilu za javnost, ki so ga redakciji poslali pred predstavitvijo manifesta. Druga možnost sklepanja o vsebini programa je prej omenjen manifest Vesne iz novembra lani. Posvetimo se najprej slednjemu. 

Manifest Vesne je sestavljen iz desetih strani. Dve izmed teh sta umetnointeligenčno generirani fotografiji – nerodno za kao eko stranko –  dve pa zgolj barvni strani z logotipom stranke, katere dejanski program oziroma manifest je torej zajet na celih šestih straneh, popisanih z dokaj velikimi črkami. Jedrnat program stranke v osnovi niti ni problematičen. Volivcem je svoje temeljne strankarske postavke v prvem planu bolj produktivno razložiti kratko in enostavno. Volilni manifest Vesne, kot je objavljen na njihovi spletni strani, je kljub vsemu jedrnat do točke, kjer izgublja smisel. 

Posvetimo se torej vsebini, kolikor je sploh je. Vesna v manifestu obljublja »pospešitev gospodarstva«. S tem namerava rešiti problem prenizkih plač, ki po njihovem mnenju izvira iz tega, da »gospodarstvo premalo temelji na znanju, inovacijah in končnih izdelkih ter temu, da država pogosto otežuje dostop do kapitala«. Karkoli naj bi to pač že pomenilo; v vsakem primeru se ne zdi, da kimajo v pravo smer. To se pokaže v nadaljnjem branju manifesta, ki se nadaljuje s povedmi, kot so »blaginja temelji na pretoku znanja, kapitala in inovacij – kot voda, ki teče in daje življenje«. Za to verzijo blaginje Slovenija po mnenju Vesne potrebuje »konkurenčno gospodarstvo in več investicij« in »davčne olajšave za raziskave in davčno razbremenitev srednjega razreda«. Pustimo ob strani nerodno in nekoliko sramotno oporo na brezpomensko besedno zvezo srednji razred in se osredotočimo na »davčne olajšave za raziskave«. Ker, oprostite, WTF? Kaj naj bi to sploh pomenilo? Sklepamo lahko, da Vesna s tem misli na raziskave v smeri trajnostnega razvoja ali česa podobnega. Kljub temu je zelo bizarno, da v šest strani dolgem manifestu stranka predlaga davčne olajšave za neidentificirane raziskave. To je točka, na kateri bralec manifesta preprosto potrebuje več informacij. 

A to je le sumljiva bizarnost. Prej navedene postavke manifesta Vesne se nagibajo vse preveč v rabo besednih zvez *kašelj* »pospešitev gospodarstva« *kašelj*, ki jih ponavadi poslušamo iz ust samooklicanih desničarjev. Za stranko, ki se preko Levice vsaj deloma identificira z idejo ekosocializma, je to precej bizarno. Vesna bi znižala davke za neidentificirane raziskave in olajšala pretok kapitala, se usmerjala v investicije in inovacije. Kako bo karkoli od tega rešilo planet, za katerega jim je tako mar? 

Premaknimo se h govorom Levice o programskih stebrih manifesta, v katerih Levica ni povedala ničesar, za čemer retorično ni stala že zadnja leta. Člani stranke se še vedno medsebojno pozdravljajo kot tovariši, se zavzemajo za pravice prodajalk, negovalk, socialnih delavk, platformnih in tujih delavcev. Levica lahko kritizira dejstvo, da se besedo gospodarstvo enači z interesi delodajalcev, a je njihova kritika brezpomenska, ko se v realnosti tudi sami postavljajo na stran delodajalcev, kot v primeru pokojninske reforme. 

Imamo torej delavsko stranko, ki takrat, ko jo delavci in socialno ogroženi najbolj potrebujejo, izpuhti. Ne glede na vsoto velikih besed ostaja dejstvo, da je Levica v pogajanjih o pokojninski reformi stopila na stran delodajalcev. Nič ne more omiliti dejstva, da se je Levica ob glasovanju o rasističnem Šutarjevem zakonu, ki targetira specifično etnično skupino na podlagi predsodkov in ob tem napada socialno depriviligirane posameznike, odločila le pogledati vstran. To, da Levica ni delala zgolj in samo škode in da je mesec in pol pred volitvami dosegla povišanje minimalne plače, ne spremeni dejstva, da se samooklicana leva, celo socialistična stranka v prej omenjenih primerih ni odločila boriti za delavske pravice. Stranka, ki izbira svoje boje po principu podpore gospodu premierju ni in ne more biti socialistična stranka. To pa seveda ni nič novega. Kar je novo, je Levičino zavezništvo z Vesno, ki konec koncev ni nič drugega kot vsebinsko prazna stranka, ki misli, da je leva, ker se ji požiganje pragozdov zdi bed. 

V teoriji je naveza socialistične in zelene stranke dokaj obetavna, saj okolja ne uničujemo grdi posamezniki, temveč sistematično ubijanje planeta v okviru kapitalizma. Socializem brez okoljskega aspekta nima prihodnosti, kvazi-leve zelene stranke pa so onkraj sončnih panelov bolj ali manj programsko prazne. Naveza Levica-Vesna nam tega ne more ponuditi. Levica ni social od socialistična, Vesna pa programsko ni niti dovolj prazna, da bi njeno zelenost lahko prežel socializem.