Ajatola si drzne oporekati
Konec minulega leta so se bazarski trgovci zbrali na ulicah Teherana v protest proti vsak dan višji inflaciji in nasploh katastrofalno slabi ekonomski situaciji v Islamski republiki Iran. Protesti se, kot uspemo razbrati iz morja informacij in predvsem dezinformacij okrog dogajanja v Iranu, nadaljujejo vse do danes. Vrhunec se je zgodil konec prejšnjega tedna, ko so protestniki po več mestih v Iranu napadali vladna poslopja in celo zažgali več mošej in mavzolejev. Napadi na verske objekte so v zgodovini Islamske republike brez primere.
Iranske oblasti so po zaostritvi nasilja med protestniki in varnostnimi silami proteste začelee obravnavati kot ugrabljene oziroma kot del vojne, ki jo proti Iranu bijeta Izrael in Združene države Amerike. Glede na omniprezentnost izraelske obveščevalne službe Mosad bi trditvam iranskih visokih uradnikov, da so se med protestnike infiltrirali agenti v službi genocidalne tvorbe, težko oporekali. Da ZDA in Izrael proti Iranu bijeta vojno na vseh frontah, je dejstvo, ki ga ne zanika imperialni center v Washingtonu, kot tudi ne njegov hišni ljubljenček v Tel Avivu, ki svojemu gospodarju v zadnjem obdobju vedno pogosteje natakne povodec.
Eno od ključnih orodij vojne proti Iranu so gospodarske sankcije, ki so z manjšimi modifikacijami v trenutni obliki v veljavi že petnajst let. Na tveganju temelječ režim sankcij, ki so ga proti Iranu uvedle Združene države, izpolnjuje svojo vlogo: opustošil je vsakodnevna življenja iranskega ljudstva. Z drugimi besedami: iranske oblasti se neuspešno borijo proti sankcijam, kar je tudi razlog za trenutne proteste.
Islamska republika je antiimperialističen projekt, ki je nastal kot rezultat množičnega gibanja proti kompradorskemu šahu, ki je državo razprodal tujemu kapitalu in zastopal interese Združenih držav v regiji. Iranske oblasti negujejo antiimperialistično tradicijo. Iran skupaj s svojim odporniškim zavezništvom predstavlja edino protiutež popolni sionizaciji Bližnjega vzhoda. A tej politični drži nikakor ne sledijo ekonomske politike.
Sankcije so orodje ekonomskega pritiska, ki uničuje samobitnost države, a kljub temu njihova odprava ne pomeni nujno tudi izboljšanja življenjskega standarda. To lahko potrdi večina nesankcioniranega tretjega sveta, ki je v imperialistični sistem integrirana v podrejenem odnosu. Iranske oblasti se skušajo ekonomskim pritiskom Združenih držav zoperstavljati zgolj s pogajanji o ukinitvi sankcij. To pa predpostavlja ekonomsko reintegracijo v imperij, ki je za časa jedrskega sporazuma med letoma 2015 in 2018 deloma tudi uspela, vse dokler ni administracija Donalda Trumpa enostransko odstopila od sporazuma. Čeprav si Združene države na vse pretege prizadevajo pokazati, da si z Iranom želijo zgolj konflikt in da je edina rešitev, ki jih zadovoljuje, padec režima, v političnih in intelektualnih razpravah v Iranu prevladuje vprašanje odprave sankcij. Prostora za artikulacijo alternativne gospodarske politike, kaj šele za njihovo implementacijo, ni zaslediti.
Predvsem v liberalno-reformističnem taboru, ki je trenutno na oblasti, si prizadevajo čim bolj ugajati Zahodu, čeprav ta ne ločuje med različnimi političnimi silnicami Islamske republike. Leta 2019, za časa predsedovanja zmernega reformista Hasana Ruhanija, je vlada na pobudo Mednarodnega denarnega sklada celo ukinila subvencioniranje goriva – kljub pozivu vrhovnega voditelja Alija Hameneja, naj tega ne stori. Ukinitvi subvencij so sledili množični protesti, ki so po vzroku in družbeni sestavi precej podobni današnjim. Ko so varnostne sile zatrle proteste, katerih vzrok je ležal v slepemu izvrševanju ukazov Mednarodnega denarnega sklada, so se na Zahodu zgrnile kritike nad Hameneja, diktatorja, ki zatira lastno prebivalstvo. Vse to se je zgodilo po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump že enostransko odstopil od jedrskega sporazuma in ponovno uveljavil sankcije.
V primeru ukinitve subvencioniranja bencina gre zgolj za enega od neoliberalnih ukrepov, ki so se začeli s koncem iraško-iranske vojne, ko je bila v veljavi vojna ekonomija. V več kot trideset let trajajočem poskusu ekonomskega približevanja Zahodu je Iran postopoma sprejemal neoliberalne reforme na škodo delavstva ter manjših obrtnikov in trgovcev. Tudi trenutni protesti so posledica naklonjenosti izvozu, pri katerem so udeležena večja državna podjetja v upravljanju političnih elit in velika zasebna podjetja, napram uvozu, ki je pomemben zlasti za manjše trgovce in obrtnike. Iz tega izhaja tudi temeljno protislovje Islamske republike. Iran, kot glavna in edina antiimperialistična sila na Bližnjem vzhodu, ima hkrati doma vedno bolj neoliberalno ekonomsko ureditev. In prav to protislovje mu onemogoča, da bi do konca razvil svoj antiimperialistični potencial, ki mu ga nikakor ne moremo zanikati.
Iran svojo politično suverenost ohranja že 47 let. Uspel je zaustaviti prodor liberalne demokracije, ki nujno pomeni podreditev imperialističnemu hegemonu. Vzpostavil je – za razmere Bližnjega vzhoda – močan in sposoben vojaški aparat ter ogromno vlagal v javno visokošolsko izobraževanje. Vse to je bilo mogoče zgolj z institucionalno zasnovo, v prvi vrsti z institucijami vrhovnega voditelja, Skupščine strokovnjakov in Sveta varuhov, ki so poskrbeli za to, da država ni zapadla v predrevolucionarno stanje podreditve imperializmu. Tudi berlinski zid je bil zgrajen z razlogom. V luči pričakovanja ponovne ameriško-sionistične agresije na Iran se zdi, da bi moral ta že zdavnaj razviti tudi jedrsko orožje.
Poleg tega je Iran skupaj s svojim odporniškim zavezništvom, torej gibanjem Ansar Alah v Jemnu, gibanjem Hezbolah v Libanonu in različnimi oboroženimi skupinami v Iraku, zadnja prepreka uresničitvi sionističnega projekta na Bližnjem vzhodu. Poleg tega Islamska republika trenutno nima alternative. Padec trenutnega političnega sistema bi nujno privedel do dezintegracije države po etničnem principu, kar bi bil za Iran dogodek brez primere v moderni zgodovini.
Še nekaj besed za tiste, ki iščete tretjo pot. Tretje poti trenutno v Iranu in širši regiji ni. Protesti so brez resne politične strategije in vodstva, sionistični plejboj, princ Reza Pahlavi, je kralj lahko zgolj v Los Angelesu. Delavstvo in širši ljudski razredi v Iranu niso organizirani, kaj šele, da bi imeli antiimperializem bolje artikuliran in ozaveščen od trenutnih oblasti. V nasprotju z idealistično predstavo boljše alternativne rešitve materialistična analiza narekuje, da je v svetu potenciranega imperialističnega pustošenja alternativa Islamska republika. V času, ko si imperialni center dovoli ugrabljati voditelje suverenih držav, se avtor tega prispevka nagiba k podpori vsem tistim, ki se skušajo upirati globalnemu imperializmu. Če kdo, si oporekati drzne ajatola.
Komentarji
Cenjeni Radio Študent bi rad vprašal, če je tudi genocid v Srebrenici bil upravičen iz vidika antiimperializma in borbe proti neoliberalizmu (kot je gospodarske politike srbske SDS neslavno opisal Michael Parenti)? Spoštovano urednico Kozjek pa sprašujem, če prispevek, ki poboj najmanj 2,000 civilistov (vladna številka!) pomete pod preprogo, da bi režim kritiziral zaradi gospodarske politike (!), odraža "najvišje etične in kakovostne novinarske standarde", ki so omenjeni v prvem odstavku uredniške politike radia – vem, da papir prenese vse, ampak vi kot urednica tega ne bi smeli početi.
Odlično Fin,več kot odlično
Res odlicen propagandisticni kampisticni domisljijski spis!
Kako lahko anarholiberali podpirate Palestino, ne pa Irana, ki je trenutno glavni zaveznik palestinskega NOB na Bližnjem vzhodu? Kdo mislte, da oborožuje Hamas? Pa isto navijate za imperialistično gonjo proti Rusiji in Kitajski, ki obe priznavata palestinsko državo in jo financirata pri rekonstrukciji porušene infrastrukture... A ste lahko še bolj protislovni?
protislovje proizvaja zgodovinski napredek ☝️🤓
evropskkka leva študentarija izsiljuje z materialistično analizo na nivoju the economista, da zavrnemo razredni boj in podpremo ajatolo. Nice try CIA, osel gre samo enkrat na psyop
2/10
materialistična analiza je ko podprem taliban ker se ta bori proti ameriški imperialni hegemoniji
Profesionalni menedžerski razred salonarskih levičarjev (Mamdani, AOC, Cornel West itd.) in NVO kulturnikov ter aktivistov je isto kot imperialistična desnica. Podpirajo vse, kar je v skladu z imperijem, z vehementno opranimi možgani: vojno proti Rusiji, Kitajski, Iranu in kateremukoli režimu, ki se ne pokorava diktatu dolarja. In to samo zato, ker so kulturno gledano te režimi pogostokrat konzervativni in "avtoritarni". A se resno čudite, da so avtoritarni, če ameriška globoka država proti njim novači saboterje, teroriste in lumpenproletarsko drhal, ki pobija ljudi in uničuje civilno infrastrukturo? Situacija na terenu je jasna za vsakogar, ki ne buli samo v RTV in 24 ur. Kaj bi pa vi levičarji naredili v tem primeru, se držali za roke in peli kumbaja in navijali za nemogočo svetovno revolucijo, ki je spodletela že milijonkrat? A ste resno tolk naivni, da verjamete, da bodo Mossadovi/CIA financirani protesti po uspeli barvni revoluciji v te države prinesle "blaginjo", kot so jo v Venezuelo, Sirijo, Libijo, Irak itd... Osel gre samo enkrat na led... Vi levoliberali pa vsakič, ko sneži oziroma ko se dogaja boj proti anti imperialistom. Očitno.
Mas prav, ljudi lahko pobija, zatira, jim krade in jih zapira samo njihov lasten fasistoiden rezim, cia naj se kar postavi v vrsto hehe
In ne pobija lastnih ljudi, ampak lumpenproletarske plačance, ki so ljudem rezali glave, zažigali bolnice, mošeje in napadali civilno infrastrukturo in še kaj manj prijetnega. Videno že večkrat v preteklosti, ko je v Iranu prišlo do protestov. Kater iranski patriot, ki se bori za "svobodo od islamistov" napada lastne narodnjake in javno lastnino?
You shitlibs cant be that stupid. Če ne bi bilo islamske revolucije in s tem modernizacije bi bil Iran še vedno na nivoju afriške kolonije.
P.s. sam Izrael je priznal, da ima na terenu svoje agente, zdej pa vzemi to, kakor hočeš.
še dobro, da je islamska revolucija opravla z iranskimi komunisti in delavskim gibanjem. Koga bi sicer evropski tankieliberali materialistično analiziral in telepatsko podpiral
Rajš evropski tankie kokr ultra levičarski šitliberal
Trockizem je za dojenčke v peskovniku, zato pa nikoli ni ničesar dosegel, razen tega, da je razpečeval informacije za CIO in Mossad
Delavci pod ajatolami živijo bolje kot pod šahom, in živeli bi še bolje, če ne bi bilo sankcij.
nee ne razumete tovariši, carja moremo podpreti ker je edina alternative to, da podležemo nemškem imperializmu!!
Sej smo že anglosaksonska/germanska kolonija, kaj jokaš. Pocen hrana iz hofra ftw
Komentiraj