Metelkova mesto:

 

Menza pri koritu ob 18:30: Skupnostni dogodek: Pokrita alternativna tržnica + veganska večerja

Poleg pojedine na veganski večerji, ki se za to priložnost seli v spodnje nadstropje, bo poskrbljeno tudi za otroški kotiček! Na naslednjih dogodkih najverjetneje tudi v obliki ustvarjalnih delavnic ali pripovedovanj, tokrat pa s kupom igrač in smeha.
Na tržnici bodo prisotni kolektivi Zadruga Urbana, Jallla Jalla, Acerbic distribucija radikalne literature in A-infoshop. Poleg tega pa bodo dobrote prinesle še raznolike tovariške klape.

 

Menza pri koritu ob 20:00: Impro Metelkova: IGLU predstavlja impro tekmovanje Maestro™ - Odpuljen spopad za impro prestol! V spopad se tokrat podajajo: branilec naslova Peter Frankl, Jan Hrušovar, Sara Šoukal, Juš Milčinski, Petra Ajdovec, Maja Trampuš in Matjaž Peklaj Moderator: Rok Bohinc Režiser: Vid Sodnik Glasba: Goran Završnik

Vstopnina: 5 eur dijaki in študentje / 6 eur ostali

 

Klub Gromka ob 20:00: Plesni mjuzikl: ZA CRKNT! >> Kabaret Za crknt je predstava skupine eksCentrikov, ki raziskujejo klovnovsko igro in njen vpliv na vas. Predstava ni za otroke!

 

Izven:

 

Orto Bar ob 19:00: Aborted (Bel), Cryptopsy (Can), Benighted (Fra), C

Vstopnina: 25 EUR v predprodaji , 28 EUR na dan dogodka

 

SiTi Teater ob 20:00: Nuška Drašček: Re-Belle (posvečeno Piaf)

Izvajalci:
Nuška Drašček, vokal
Blaž Jurjevčič, klavir
Vid Ušeničnik, tolkala

Vstopnina: 17-15,3

 

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine: 20. Festival Slowind 2018: Še zadnjič.

20:00 Klangforum Wien (Dunaj)
Aleksander Gabryś – kontrabas
Katrien Baerts – sopran

Spored:
Rebecca Saunders (roj. 1967): fury II (2009) 
Nina Šenk (roj. 1982): In the Absence (2013) 
Beat Furrer (roj. 1954): still (1998) 
Beat Furrer: intorno al bianco (2016) 

Vstopnina: 10 EUR, 5 EUR

 

Cankarjev dom, Klub CD ob 20:30: Teo Collori in Momento

V okviru 29. Liffa

Vstopnina: 12, 8* EUR

 

Hostel Celica ob 20:00: Sozvočja sveta – Acoustic Dialogue

Marko Smiljanić, kitara

David Križaj, klaviature

Tilen Zakrajšek, bobni

Janez Moder, bas kitara

Acoustic Dialogue je instrumentalna zasedba, ki združuje znanje štirih glasbenikov. Posebnost je klasična kitara, ki se zunaj naravnega habitata druži z bobni, z basovsko kitaro in s klaviaturami. Na ta način zasedba ponuja pester nabor različnih glasbenih zvrsti, od klasične glasbe in flamenka do jazzovske improvizacije, zaslediti pa je tudi vpliv popa in rocka. Zasedba Acoustic Dialogue se, neobremenjena z žanrskim etiketiranjem, predstavlja z raznolikim avtorskim programom in na slovensko glasbeno sceno prinaša novost in svežino.

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

teater, razstave, predavanja...:

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 17:00: 6

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

Drama Kavarna ob 17:00: Branje poezije Toneta Pavčka

Izbrane pesmi Toneta Pavčka bodo brali Eva Jesenovec, Maja Končar, Boris Mihalj in Saša Mihelčič, na drugem popoldnevu pa Saša Pavček, Maja Sever, Vojko Zidar in Barbara Žefran.

Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni Drame. Njihovo število je omejeno, zato svetujemo, da jih rezervirate.

 

Mestni muzej Ljubljana ob 19:00: Točka osi,Trilogija Dinamike prostorov, 2016-2018

Performans in instalacija

koncept: Tina Valentan, Polona Maher
koreografija, ples: Tina Valentan
oblikovanje prostora: Polona Maher
dramaturgija: Barbara Novakovič Kolenc
oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc
oblikovanje zvoka: Gal Škrjanec Skaberne
kamera in montaža slike: Dunja Danial
fotografija: Nada Žgank

Tina Valentan je plesalka in koreografinja, diplomantka SNDO (Amsterdam). Kot performerka sodeluje predvsem s Snježano Premuš, Milanom Tomašikom in Matejo Bučar, kot samostojna avtorica je nazadnje ustvarila solo Kalipso (produkcija Mesto žensk). Z JSKD sodeluje kot regijska selektorica plesnih skupin. Leta 2017 je prejela nagrado Ksenije Hribar za plesalko/performerko.

Polona Maherje diplomirala iz kiparstva na Akademiji lepih umetnosti v Bologni. Študijsko se je izpopolnjevala na Fakulteti za umetnost v Bristolu, Velika Britanija. Leta 2006 je prejela nagrado "Aletti" na umetniškem sejmu Art Verona. Njena dela se nahajajo v stalnih zbirkah Mestne galerije Palazzo Forti v Veroni, Umetnostne galerije Maribor, Factor banke in družbe Talum.

Brez vstopnine

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Emilia Galotti

mala drama ob 20:00: Deklica s strunami

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: Kresnice

Hrvaške dramatičarke Tene Štivičić (1977) slovenskemu gledališkemu občinstvu ni treba posebej predstavljati, saj so bile pri nas doslej odmevno uprizorjene že tri njene drame, nazadnje 3 zime leta 2016 na velikem odru MGL. Gre za prodorno avtorico, ki živi in ustvarja v Londonu, s svojimi igrami pa dosega zavidljiv mednarodni uspeh. V svojih delih se pogosto ukvarja s tematiko migracij, tudi v Kresnicah.

Prizorišče Kresnic je mednarodno letališče, ki po eni strani simbolizira lahkotnost potovanja in svobodo gibanja, po drugi strani pa se iz varnostnih razlogov vzpostavlja kot strogo nadzorovano območje neštetih pravil in prepovedi. Ko se nad letališčem hipoma zaostrijo vremenske razmere in se promet na njem zaradi snežnega meteža popolnoma ustavi, se rutinski letališki vrvež umiri, tako uslužbenci kot potniki pa začnejo odkrivati svoje usode in med seboj navezovati odnose. Dejstvo, da se na letališču tokrat ne bodo zadržali le začasno, jim podeli dramski fokus in izostri njihove individualne poteze.

V igri nastopa več dramskih oseb, parov oziroma skupin: nekdanja ljubimca, uspešna pisateljica in propadli novinar, ki se nista videla 20 let, se zaradi zastoja na letališču povsem naključno znova srečata; zakonski par, ki ima resne težave z alkoholom, odhaja na abstinenčni dopust na idilični Barbados; starec, ki se je odpravil na nenapovedan obisk k sinu na Florido; mlada Rusinja, ki namerava na drugi strani Atlantika postati au pair … Zaradi zastoja se njihovi prvotni načrti vsaj do neke mere spremenijo, dejstvo, da so se srečali, pa tako ali drugače vpliva na njihovo nadaljnje življenje.

 

- - -

 

Galerija Fotografija ob 17:30: Neja Tomšič - Predstavitev knjige Opijske ladje

20:00 promocija fotoknjige Opijske ladje
Lepo vabljeni na promocijo fotoknjige Opijske ladje avtorice Neje Tomšič, ki je izšla pri založbi Rostfrei Publishing. Pred dogodkom bo ob 17:30 uri avtorica pripravila čajni obred, ki se ga lahko udeležite ob predhodni prijavi, do zapolnitve mest.

Knjiga umetnika Opijske ladje izhaja iz ciklusa istoimenskih čajnih ritualov, v katerih umetnica Neja Tomšič izbrani publiki ob pitju čaja pripoveduje (resnične) zgodbe pozabljenih poglavij svetovne zgodovine. Trgovina s čajem in opijem je bila namreč v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja eden najbolj donosnih poslov v svetu, ki so ga takrat popolnoma obvladovale velike evropske kolonialne sile in zasebne korporacije, ki so uživale njihovo protekcijo.
Knjiga Opijske ladje je preplet podob in besedil, s katerimi umetnica pripoveduje na dokumentih utemeljene zgodbe, hkrati pa zavestno ustvarja prehod iz faktične na simbolno raven izzvane problematike. Trgovina s čajem in opijem se nanaša na pretekli čas, ko so se (pre)oblikovale ideje o politiki, družbenem razredu, spolu, veri in kulturi, pa tudi na sodobni čas, saj so sledi te velike industrije še vedno globoko zakoreninjene v osrčju mnogih ekonomskih in vojaških velesil. Številna danes uspešna finančna, trgovska ali transportna podjetja so bila ustanovljena prav v času in na račun tega – na kratkoročnem planiranju in hitrih profitih temelječega – trgovanja, ki je pustilo globoke posledice v mnogih družbah.
Neja Tomšič (1982) je vizualna umetnica, pesnica in piska, ki v svoji interdisciplinarni ustvarjalni praksi združuje številna področja in umetniške medije kot so risba, fotografija, poezija, performans in glasba, medtem ko aktivno deluje tudi kot kuratorica in producentka. Je soustanoviteljica neodvisne raziskovalne in produkcijske platforme MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti. Živi in deluje v Ljubljani.

Brez vstopnine

 

Tobačna, Cirkulacija2 ob 19:30: Biti Aparat - Risalni Avtomati in Avtomatske Risbe

Roboti risarji so od vseh vej robotske umetnosti najbolj komunikativni in se tudi najbolj neposredno spogledujejo z ustvarjalnostjo človeka. Vprašanje umetne inteligence verjetno ni zmaga računalnika v šahu, ampak kreacija tako domišljijske stvaritve, kot je umetniško delo.
Posamezniki, ki delujejo blizu in znotraj Cirkulacije 2, so se v preteklosti skoraj vsi po vrsti ukvarjali z neko obliko robotiziranega risanja. Na razstavi bodo tako roboti-umetniki, kot tudi njihovi umetniški izdelki.
Sodelujoči: Boštjan Čadež, Stefan Doepner, Dominik Mahnič in Lars Vaupel
Estetsko premikanje robotov ali njihove poteze so seveda lahko stvar algoritmov, ki logično razdelijo sicer pogosto vektorsko natančno reprezentacijo motiva in oponašajo visoko abstrahirane umetnikove poteze, ki so polne nelinearnosti – navdiha, vendar tudi priučene, trenirane – torej neke vrste rokohitrski programi. Poteza umetnika je globoko cenjena kot vrhunec sozvočja ideje in telesa.
V tem tehnološkem in ekonomskem trenutku je izredno zanimiv nedavni poskus umetniških prodajnih hiš Christie’s in Sotheby’s, da na umetniški trg lansirajo dela, ki so jih proizvedli algoritmi umetne inteligence. Primerjava med kompleksnimi algoritmi AI umetniških del in očitno pojemajočim investicijskim balonom kripto-valut je morda tu na mestu.
 

- - -

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Dragan Velikić v Ljubljani – Aljoša Harlamov in Đurđa Strsoglavec (literarni dogodek)

Ob izidu romana Preiskovalec bo med 12. in 14. novembrom 2018 na obisku v Ljubljani Dragan Velikić. Eden najprepoznavnejših srbskih pisateljev si je ugled doma in v svetu pridobil tudi s svojim publicističnim delom. Preiskovalec je bila leta 2016 najbolj izposojana knjiga v mreži javnih knjižnic Srbije. V slovenščini imamo prevedenih več njegovih knjig, Cankarjeva založba je leta 2014 v zbirki Moderni klasiki izdala roman Bonavia. Z avtorjem se bosta pogovarjala urednik Aljoša Harlamov in prevajalka Đurđa Strsoglavec.

Dragan Velikić se je rodil leta 1953 v Beogradu. Diplomiral je iz primerjalne književnosti na Filološki fakulteti v Beogradu. V obdobju 1994–1999 je bil urednik založniške dejavnosti na Radiu B 92. Pisal je kolumne za NIN, Vreme, Danas, Reporter in Status. Od junija 2005 do novembra 2009 je bil veleposlanik Republike Srbije v Avstriji. Bil je eden vodilnih kritikov Miloševićevega režima, danes pa svoja mnenja objavlja v številnih tujih časnikih in revijah. Živi v Beogradu kot svobodni umetnik.

Romani: Via Pula (1988; nagrada Miloša Crnjanskega), Astrahan (1991; v slovenščini 2004, prev. Maja Kraigher), Hamsin 51 (1993), Severni zid (1995; štipendija Fonda Borislava Pekića), Dantejev trg (1997; v slovenščini 2013, prev. Urban Belina), Slučaj Bremen (2001), Dosije Domaševski (2003), Rusko okno (2007; NIN-ova nagrada za najboljši roman leta, nagrada Meše Selimovića za najboljšo knjigo leta, srednjeevropska nagrada za književnost; v slovenščini 2014, prev. Matej Krajnc), Bonavia (2012; v slovenščini 2014, prev. Dragana Bojanić Tijardović), Preiskovalec (2015; nagrada Kočićevo pero, Vitalova nagrada, NIN-ova nagrada za najboljši roman leta). Knjige Dragana Velikića so prevedene v petnajst evropskih jezikov in v arabščino. Zastopan je v domačih in tujih antologijah.

20:00 Literarno novinarstvo – Andrej Blatnik in Leonora Flis (literarni dogodek)

Literarno novinarstvo je žanr, ki združuje lastnosti novinarskega in literarnega pisanja. Gre za novinarska besedila, ki se berejo kot zgodbe, a je v njih vse res. Kakšno osnovo ima literarno novinarstvo in kam se razvija danes? Kako besedila, ki terjajo čas in poglobljeno raziskavo, obstajajo v času, ki favorizira hitrost, šok in neprenehno sledenje sprotnemu dogajanju doma in po svetu? Več o tem v pogovoru med Andrejem Blatnikom in Leonoro Flis.

 

A-Tovarna ROG:

Modri kot: lajf med liffom

19:00 112/ Den Skyldige, Danska, 2018, Gustav Möller, 85'

21:00 Dogman/Dogman, Italija, Francija, 2018, Matteo Garrone, 102'

23:00 Utoya - 22. julija/Utoya 22. juli, Norveška, 2018, Erik Poppe, 90'

 

 

LIFFe: http://liffe.si/index.php/slv/program/urnik

 

Kinodvor:

Mala dvorana ob 18:15: Codelli, Miha Čelar / Slovenija / 2017 / 85'

Codelli je igrano-dokumentarni film o malo znani afriški avanturi znamenitega slovenskega izumitelja, barona Antona Codellija, znanega tudi po tem, da je leta 1898 v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil.

Zadnjič