Metelkova mesto:

 

Jalla Jalla:

17:00 Štromoteka - elektroni so zakon!

20:00 The Pau, Bolehlav -> The Pau is a one-woman post-punk music project from Poland. Paulina plays the guitar and is accompanied by beats from the phone. Bolehlav is an electro project that breaks genres like dubstep, breakcore or even metal and then folds them into strange mosaics.

 

Gala hala ob 20:00: 100 LET KUD-a LOLITA JANI KOVAČIČ MARKO BRECELJ LEON MATEK Sakrabolt, Dolly Bad! DJ AliShanti DesiMir aka Zwook

vstop prost!

 

Izven:

 

Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki: Ljoba Jenče: O, lepa moja Vida

Koncert Ljobe Jenče, napovedan 19. 2., je bil zaradi bolezni v ansamblu prestavljen na 3. 12. 2019. Že kupljene vstopnice veljajo za nadomestni termin.

Ljoba Jenče, glas, gong; Zoran Škrinjar, klavir; Lenart Krečič, saksofon; Jasna Hribernik, video
Ljoba Jenče je ena najvidnejših negovalk slovenske ljudske glasbene zapuščine. Motivi pesmi, ki so živeli iz roda v rod tudi več stoletij, so ustvarjalce navdahnili v nov preplet glasbenih pokrajin, med katerimi imajo osrednje mesto globoka občutja usode žensk. Lepa Vida, kot je živela v ljudski pesmi, ni odšla prostovoljno, temveč jo je mornar z zvijačo ugrabil in odpeljal čez rdeče in zeleno morje. Izvirna glasba nastaja iz zakladnice umetne in ljudske glasbe kot živa improvizacija. 

Ena vidnejši interpretk in ohranjevalk slovenskih ljudskih balad Ljoba Jenče je poustvarila dragoceno najdbo Milka Matičetovega iz 1962. leta iz ustnega izročila Rezije.
Na koncertu bosta sodelovala z avtorskimi improvizacijami klasični in jazz pianist Zoran Škrinjar in saksofonist Lenart Krečič, umetniški vodja Big band RTV Slovenija. 
Premierno bo predstavljen video režiserke Jasne Hribernik. Gostja večera praznuje letos tridesetletnico svojega prvega samostojnega koncerta s koncertnim ciklom pernahtna nit. 

Vstopnina: 15 EUR

 

Kino Šiška, dvorana Katedrala ob 20:00: IZŠTEKANIH 10: MRFY, Matter, Haiku Garden, Emkej in Recycleman - RAZPRODANO

 

Hostel Celica od 19:30: TradEtno

TradEtno je cikel dogodkov v okviru katerih se srečujemo s priznanimi glasbeniki, ki poustvarjajo ljudsko glasbo na različne načine, bodisi v okviru žanra preporodne glasbe ali pa ljudsko glasbo združujejo z modernimi pristopi in avtorsko glasbo. Dogodki se v prvem delu osredotočajo na pogovore z glasbeniki, zaradi česar poslušalci lahko drugi del večera, kjer se isti glasbeniki predstavijo s krajšim koncertom, glasbo zares razumejo in jo tudi ponotranjijo. Z glasbeniki se bo pogovarjala muzikologinjka Nina Novak.

Na četrtem srečanju se bo predstavila skupina Same babe. Zasedba pri svojem ustvarjanju besedila dobesedno "opremlja" z glasbo, tako da je glasbeni del nekakšno ogledalo besednemu. V glasbenem smislu daje velik poudarek večglasnemu petju, njene nastope pa spremlja precejšen odmerek humorja in performansa. Skupina je nastopila na vseh pomembnejših etno, šansonjerskih in sorodnih festivalih v Sloveniji in izdala štiri albume, med katerimi so tako avtorske pesmi, uglasbitve poezije priznanih slovenskih pesnikov kot tudi lastne priredbe ljudskih pesmi.

Pogovorni večer bomo posvetili njihovemu prepletu z ljudsko glasbo, v koncertnem delu pa bomo tem prepletom tudi prisluhnili.

Člani zasedbe so: Miha Nemanič (vokal, orglice, tamburin, šejker), Marko Voljč (vokal, trobenta, tamburin, šejker), Marko Jelovšek (vokal, kontrabas, kitara), Matjaž Ugovšek – Ugo (vokal, kitare) in Viki Baba (vokal, kitara, tekstopisec).

21:00 Sozvočja sveta – Same Babe

Miha Nemanič, vokal, orglice, tamburin, šejker

Marko Voljč, vokal, trobenta, tamburin, šejker

Marko Jelovšek, vokal, kontrabas, kitara

Matjaž Ugovšek – Ugo, vokal, kitare

Viki Baba, vokal, kitara, tekstopisec

Skupina je nastala spomladi 2003, da bi sodelovala na literarni večerji, posvečeni pesniku Janezu Menartu. Nastopila je na vseh pomembnejših šansonjerskih, etno in sorodnih festivalih v Sloveniji in izdala tri albume: zgoščenko uglasbene poezije Janeza Menarta Za ljubi kruhek in njene črne črne lase (2007), Terezijanske (2011), na kateri je predstavila avtorske pesmi, svoje videnje ljudskih pesmi in uglasbitve priznanih slovenskih pesnikov (Kajetan Kovič, Frane Milčinski – Ježek) ter po zmagovalni pesmi festivala slovenskega šansona poimenovan konceptualni in v celoti avtorski album Dobri možje (2013), ki je predstavil skupino v še bolj drzni luči kot že sicer. Po mnenju kritikov album predstavlja vzorčni primer alternativnega šansona tako na glasbeni kot na besedilni ravni (avtor besedil je Viki Baba). In če se Same babe že prej niso prav nič žanrsko omejevale, a jih je zvočno vendarle označeval "skiffle" zvok štiričlanske akustične skupine, bend zadnje čase deluje v razširjeni šestčlanski zasedbi, kar mu je omogočilo še bistveno bolj razširiti svojo zvočno sliko – vse od intimnih a cappella in akustično-minimalističnih skladb pa do polnokrvnega rocka, pogosto s primesmi jazza in funka. To je skupina dokazala ravno na novi plošči Vraži bend (2019), ki je tako prvi "električni album" zasedbe – album, ki ga kritika kar ne more prehvaliti.

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

Dvorni Bar ob 20:00: Koncert od blizu: Zoran Predin

Vstopnina: 20 EUR v predprodaji, 25 EUR na dan dogodka

 

Slovenska filharmonija ob 21:00: Izpoved filharmonika

Apolonska skladnost, dionizijska neukrotljivost in drzna inovativnost je le nekaj obrazov postsodobnega umetnika Miloša Simića , ki se poigrava z glasbo čez kulturološki čas ter tako že desetletja razvija svoj glasbeni izraz,  ki izhaja iz klasične glasbe, zapušča njene okvirje in se k njej spet vrača.

Neovirtuoz in multiinstrumentalist svoj življenjski idealizem in slo po lepoti preliva v glasbo, ki je točno takšna - drugačna, resnična in samosvoja; glasba nedoločljive oblike, grenko-sladkega okusa in žametnega vonja, ki ga imajo radi le redki in izbrani. 

Vstopnina: 12EUR v predprodaji, 15EUR na dan kocerta

 

Teater, odrske deske, gledališče in drugo:

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Županova Micka

mala drama ob 20:00: Amelia E.

 

Nova pošta ob 20:00: Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj

Ambientalna filmska postavitev

Besedilo Simone Semenič je izjemna komedija, ki se igra z žanrom komedije tako, da preizprašuje meje komičnega ... Na prvi pogled je jerebika, štrudelj, ples pa še kaj igra o nekem zgodovinskem času (šestdeseta leta prejšnjega stoletja) in o manifestacijah temeljne slovenske ideološke razklanosti (klerikalni in liberalni pol) v Vipavski dolini. A bolj se zadeva razpleta, bolj postaja igra portret sodobne slovenske družbe, v kateri ideološko prepričanje zlahka zamenja pragmatična korist. Besedilo je uprizorjeno kot (nemi) film s podnapisi.

Brezplačne vstopnice

 

CSK France Prešeren ob 20:00: Starinarnica

Avtorska komedija Uroša Potočnika Sitdownarski - Standup

Vstopnina: 8 EUR v predprodaji, 10 EUR na dan dogodka

 

Mini teater ob 20:00: Naj bo konec lep

To ni običajna predstava, je ura in pol preizpraševanja, ki se ne neha, ko zastor pade. Je soočanje s strahom in bolečino, ki te skoraj ohromi. Če bi zmogla, bi jo pogledala še enkrat - Mateja Demšič, načelnica odd. za kulturo MOL

Ta veseli dan kulture: BREZPLAČNE VSTOPNICE - prevzem v Mini teatru, rezervacij ni, vabljeni.

 

- - - -

 

Galerija ŠKUC ob 17:00: Tomaž Furlan, Zajtrk na jutranjem vlaku

Pogovor z umetnikom

Tomaž Furlan (1978) je diplomiral na oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ustvarja v mediju videa, videoperformansa, prostorske instalacije, skulpture – objekta. Najpomembnejši del njegovega opusa predstavlja serija Wear, ki jo ustvarja že od leta 2005. Je prejemnik Nagrade skupine OHO (2012) in priznanja Riharda Jakopiča (2017). Predstavil se je na samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah; med pomembnejšimi so À l’oeuvre / At Work, La Maison des Vins et du Tourisme, Fronton, Francija (2018), Autour du Nouveau Réalisme / Celebrating New Realism, Les Abattoirs, Musée – Frac Occitanie Toulouse, Francija (2017), Wear, Koroška galerija likovnih umetnosti, Ravne na Koroškem (2016), Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005-2015, MSUM, Ljubljana (2016), Tomaž Furlan 2005–2015, Museum of contemporary art Rochechouart, Francija (2015), Technical Unconscious, Porto, Portugalska (2014), U3 – 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, MSUM, Ljubljana (2013), Kiparstvo danes: Performativna telesa in okolja, Center sodobnih umetnosti, Celje (2013), Manifesta 9, Genk, Belgija (2012), Dobesedno brez besed, Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana (2010).

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 18:00: Dve podobi

Video projekcija v predprostoru temnic

video: Mihaela Ciuha / Figura (kiparka, ki skuša z videom iz odsotne figure narediti prisotno telo)

Ira Rozman / Angel (slikarka, sprehajalka po mimobežnih prizorih)

glasba: Eva Jurgec / Improvizacija nekega večera na oboi

Brez vstopnine

 

- - - -

 

Knjigarna FF ob 17:00: Besedna postaja: Zgodovina doktorskih disertacij

Tone Smolej (ur.), Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872–1918) / (Znanstvena založba FF)

Monografija izhaja v letu, ko ljubljanska univerza praznuje sto let. Med dunajskimi
doktorandi so tudi pripadniki prve generacije njenih profesorjev. Prav njihova izobrazba, ki so jo okronali z disertacijo, je bila bistvenega pomena za nastanek in razvoj Univerze v Ljubljani. Poglavja monografije z mnogimi doslej neznanimi podatki omogočajo uvid v zgodovino številnih strok, ki se danes preučujejo na tej ustanovi. Neskromno bi lahko monografijo podnaslovili z besedno zvezo: izvori naših znanosti.

Vabljeni na pogovor urednika z avtorji prispevkov v knjigi.

Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Brez vstopnine

 

KOŽ:

17:00 Ddr. Igor Grdina: Nizozemska republika 1581 1795

Nizozemska republika je bila zveza provinc, ki si je pridobila neodvisnost v boju s špansko krono. Mednarodno je bila priznana z določili vestfalskega miru 1648. V zgodovini ostaja zapisana kot zgleden primer ne velike dežele, ki s smotrno politiko ni zaznamovala samo svojega matičnega prostora, temveč tudi velik del zemeljske krogle. Toda nekoliko natančnejši pogled v zgodovino Nizozemske republike razkrije, da je bila podobno kot druge države oziroma državne skupnosti marsikdaj zelo razcepljena – celo v obdobjih ogroženosti. Kljub temu pa je obstala na političnem zemljevidu ter zapustila neizbrisen pečat v gospodarski zgodovini, umetnosti in znanosti takratne Evrope. Še v razsvetljenskem 18. stoletju je Nizozemska republika veljala za oazo svobode; na njenem ozemlju so bili tudi natisnjena nekatera dela, ki so ali bi bila drugod prepovedana.

18:30 Dr. Anita Srebnik: Nizozemščina, svetovni jezik

Kaj je pravilneje: nizozemščina, holandščina ali flamščina? In kako je z angleškim "Dutch"? Zaplete se že pri poimenovanju za sam jezik, kar bomo poskušali pojasniti in se pri tem hkrati sprehoditi po poti, ki jo je nizozemščina ubirala skozi zgodovino ter se dotakniti nekaterih njenih glavnih značilnosti, predvsem v primerjavi s sorodnima nemščino in angleščino. Nizozemščino naj bi po celem svetu govorilo približno 28 milijonov ljudi. V zgodovini je Nizozemska odigrala pomembno vlogo in v 17. stoletju je bila ena najmočnejših trgovskih, pomorskih in kolonialnih velesil. Deloma bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kje je nizozemščina vse do današnjih dni pustila svoje sledi, pri čemer ne bomo mogli mimo njene "mlajše sestre" afrikanščine. Na koncu še na kratko pogled v prihodnost. Zakaj nizozemščina sodi med najvitalnejše jezike na svetu in kako se to odraža v razvitosti njene jezikovne infrastrukture? Dr. Anita Srebnik je lektorica za nizozemski jezik in kulturo na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko FF Univerze v Ljubljani. Njena raziskovalna področja segajo od nizozemske  leksikografije do nizozemske književnosti s poudarkom na zgodovinskih avantgardah.

Brez vstopnine

 

Narodni muzej Slovenije – Metelkova ob 18:00: Predavanje Prvi torek : Kopti.tex

Ob razstavi KOPTSKE TKANINE iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije vas vabimo na predavanje: Nataša Peršuh, Karin Košak, Marija Jenko in Katja Burger: KOPTI.TEX

Predavanje odstira ozadje oblikovalskega procesa, v katerem so študenti oblikovanja tekstilij in oblačil pod mentorstvom avtoric predavanja iz ostalin koptske kulture razvili celovit opus sodobnih uporabnih izdelkov. Fragmentarnost ohranjenega materiala je vplivala na njihov likovni vtis in celotno dojemanje Koptov, ki jih predstavljajo tkanine nenavadnih oblik, v katerih se zrcalijo abstrahirani portreti ljudi, vzorci iz rastlinske ali živalske motivike in različne geometrijske kompozicije. Študenti so z risanjem, slikanjem in lastnimi likovnimi tehnikami doživljali pristne občutke, ki so jih prevzeli ob gledanju zgodovinskega gradiva, da so na različne načine starali papir in tekstil, še posebej pa jih je pritegnil bogat svet koptske figuralike in ornamentike. Svoje zamisli so izvedli s sodobnimi izvedbenimi tekstilnimi tehnikami in orodji: tkali so z elektronskimi žakarskimi statvami, tiskali z digitalnim tiskalnikom, izrezovali z laserskim rezalnikom in razvili kolekcijo oblačil in T-majic ter različne uporabne izdelke za dom.

Predavateljice bodo predstavile razvoj izdelkov od izhodišč do njihove sklepne izvedbe ter opisale njihovo mesto in namembnost v sodobni bivalni kulturi.

Brez vstopnine

 

MGLC ob 18:00: Diskusija: Neodvisno novinarstvo zdaj

Sodelujejo: Anže Boh Voštic (Pod črto), Arne Zupančič (Radio Študent, samostojni družbenopolitični delavec), Matej Zwitter (Radio Študent) / moderira: Miha Turk
Vabljeni na javno diskusijo, ki se bo dotaknila stanja stvari na področju novinarstva tako na lokalni kot tudi na globalni ravni, v torek, 3. decembra, ob 18. uri v osrednjo dvorano Švicarije. Gostje diskusije bodo predstavili svoje poglede na novinarsko delo, spregovorili bodo o večni težnji po neodvisnosti novinarskega poklica, pokazali bodo na izzive, ki jih prinašajo nenehne tehnološke spremembe in skušali odgovoriti na večno vprašanje o žurnalistični objektivnosti. Prav tako se bodo dotaknili pojavov kot so svoboda poročanja medijev v odnosu do lastniških razmerij, skrita državna in korporativna propaganda ter etika in nevarnosti novinarskega poklica. Vsi udeleženci diskusije so na različne načine aktivni v novinarskem poklicu in lahko svoje izkušnje in stališča nizajo iz prve roke.
Diskusija se bo odvijala v sklopu celoletnega programa MGLC – Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti.

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Holandsko slikarstvo 17. stoletja: ves svet v podobah – dr. Rebeka Vidrih (predavanje)

Halsovi portreti zakoncev in članov strelskih bratovščin, De Hoochovi prizori iz vsakdanjega domačega meščanskega življenja, Van Ruisdaelove pokrajine, Van de Veldejeve ladje, Steenove vesele družbe, Kalfova bahaška tihožitja, Saenredamove cerkvene notranjščine: še dandanes gledalca očarajo z vtisom, da z njimi dejanskost Holandije 17. stoletja, tisto Zlato dobo nizozemske zgodovine, vidi na lastne oči. Te slike, ki naj bi s svojim realizmom omogočale neposreden vpogled v tedanji svet, so nastale kot rezultat posebnih gospodarskih razmer ter so služile kot spomeniki družbeni in politični ureditvi tistega obdobja.

20:00 Feministični seminar: Sodobni feministični mediji – Mirna Berberović (predavanje)

Decembrska edicijia Feminističnega seminarja bo potekala v dialogu, kjer se bomo pogovarjale_i o feminističnih medijih. Pregledali_e bomo prakse sodobnih feminističnih medijev v državah nekdanje skupne države (Hrvaška, Srbija) in v tujini (EU, ZDA). Zanimalo nas bo na kakšen način izbrani mediji delujejo, poskušale_i identificirat njihove ciljnje skupine, predvsem pa bomo analizirale_i njihove prisotpi k podajanju feminističnih tematik. Analiza teh medijev bo predstavljala izhodišče za razpravo o praksah, ki bi bile relevantne in potrebne v našem medijskem prostoru in za premislek o najboljših (interuptivnih) orodnjih za podajanje aktivnistične feministične vsebine v medijih. Skozi debato bomo skupaj poskušale_i oblikovati smernice za nadaljnje delovanje portala spol.si, ki je zaenkrat edini medij pri nas posvečen feminizmu in tematikam, povezanim s spolom.

 

Kinodvor: Animateka

17:00 Svetovni jagodni izbor I (2019) razno / razno / 75 min

19:00 Away, Gints Zilbalodis / Latvija / 2019 / 75 min / brez dialogov

Baltik na obisku

Fant in ptičica z motorjem potujeta po otoku, da bi ubežala mračnemu duhu in našla pot domov.

21:00 Tekmovalni program I (2019) razno / razno / 75 min