Ambientalni glasbeni sprehod skozi gozdove vesolja

Zaradi ustreznejše zvočno-vizualne podobe je koncert prestavljen v Linhartovo dvorano.
Hendrik Weber, zvonci, elektronika, analogni delay, programska  oprema; Håkon Stene, marimba, vibrafon, kamni, leseni tramovi, zvončki, ročni boben, tempura, akustična kitara, večstrunski lok; Bendik Hovik, vibrafon, marimba, kamni, leseni tramovi, zvončki, sample pads, učinki
Berlinski tehno skladatelj Hendrik Weber z umetniškim imenom Pantha Du Prince je v zadnjih letih razprodal vse nastope v največjih kulturnih centrih in dvoranah po Evropi. V svojem zadnjem glasbenem eksperimentu Conference of Trees sporazumevanje dreves prevaja v impresivno zvočno popotovanje.
Projekt s pomočjo različnih eksperimentov prisluškuje sporazumevanju dreves in ga prevaja v zvočne podobe. Umetniki z ročno izdelanimi glasbili v živo raziskujejo zvočne značilnosti različnih vrst lesa, na ozadju hipnotično utripajoče scenografije ter v spajanju avanttehna, vizualne poetike in spekulativne znanosti.

Techno pri nikomer ne zveni tako harmonično in angelsko kot pri Pantha du Prince. mixmag

Drevesa so bila predmet številnih glasbenih del, vendar pa Pantha Du Prince k njim pristopa svojstveno – dovoli, da spregovorijo sama zase. Projekt Conference of Trees, ki se navdihuje pri delih Georga Friedricha Bernharda Riemanna, perzijskega sufijskega pesnika Atarja iz Nišapurja in Frantiska Baluske, je prečudovita artikulacija še ne slišanega medgovora dreves – in opomin na njihov pomen za naš ekosistem.

Vstopnina: 17, 20, 23, 28 EUR

Čin Čin ob 20:00: Jazz Ponedeljek: Kampl, Škofic, Zumeta & Divjak

Tadej Kampl (bas)
Nejc Škofic (klaviature)
Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala)
Ratko Divjak (bobni)

Vstopnine ni

Teater, razstave, predavanja...:

SNG Drama:

Veliki oder ob 18:30: V imenu matere

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Sedem dni

mala scena ob 20:00: Izkoristi in zavrzi me

- - - -

Kino Šiška, Galerija Kamera ob 19:00: Nikola Kekerović: Hardcore teza

kuratorski cikel

Tema Hardcore teze izvira iz Nikolovega poznavanja drž hardcore punk glasbe in nadaljnjega raziskovanja tem, kjer ima ta izmuzljiv pojem (hardcore) vlogo, ob premišljanju o lastni umetniški praksi.

Dandanes, bolj kot kadarkoli prej, lahko in bi morala javni prostor oblikovati preprosta performativna dejanja, tako kot v performansu, v katerem je avtor uporabil svoj glas in posnetke z mobilnega telefona za izražanje mnenj o oblikovanju odnosov hkrati z okolji, primernimi za upor, izboljšavo kritične misli ter za kršenje pravil v enaki meri. 

Otvoritev razstave se bo pričela z vodstvom kuratorja Dušana Savića po razstavi.

Nikola Kekerović (1991, Banja Luka) je nekdanji pol-profesionalni odbojkar. Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji umetnosti Univerze v Banja Luki. Je soustanovitelj in član projekta Apartman za popularizacijo sodobne umetnosti v Bosni in Hercegovini (BiH), s katerim je kratek čas sodeloval v državi in širši regiji. Leta 2014 je na vsakoletni zaključni razstavi Akademije umetnosti prejel nagrado za najboljša dela v intermedijskem raziskovanju, ter nagrado za najboljšega mladega video umetnika v BiH na 6. projektu/bienalu namaTre.ba v sodelovanju s KulturKontakt Austria in Avstrijsko zvezno agencijo. Leta 2016 se je vpisal na magistrski študij slikarstva na Akademiji umetnosti, leta 2017 pa bil sprejet na magistrski program Javna umetnost in nove umetniške strategije na BAUHAUS Univerzi v Weimarju ter se preselil v Nemčijo. V Weimarju je prejel nagrado Born to be Bauhaus. Po zaključku študija se je preselil v Berlin.

vstop prost

Arhitekturna galerija DESSA ob 20:00: Arhitektura. Skulptura. Spomin.

V ponedeljek, 9. marca 2020, ob 20. uri vas vabimo v galerijo DESSA na odprtje razstave Arhitektura. Skulptura. Spomin. Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991.

V arhitekturi in umetnosti nekdanje Jugoslavije izstopajo brezčasni spomeniki žrtvam narodnoosvobodilne vojne. Snovali so jih najprepoznavnejši jugoslovanski arhitekti in kiparji, kot so Bogdan Bogdanović, Edvard Ravnikar, Vojin Bakić, Dušan Džamonja in mnogi drugi. Namesto režimske simbolike so v svojih stvaritvah prepletali sodobnost, preteklost, mistiko, elemente antičnih nekropol, etnografijo in prostorsko poetiko. Razstava prikazuje 33 spomenikov oziroma spominskih kompleksov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin nekdanje Jugoslavije, izbranih na podlagi visoke arhitekturno-umetniške vrednosti objektov in izjemne kontemplativnosti prostorskih zasnov.

Brez vstopnine

- - - -

Knjižnica Šiška ob 17:30: Marko Ogris: Ljubezen in prijateljstvo

Če se zdi, da ima eros kot strastna ljubezen danes še vedno pomembno vlogo v naših življenjih, pa bi to težko trdili za prijateljstvo ali philio - ne glede na številna spletna socialna omrežja, kjer se "prijatelji" štejejo v stotinah.

Ob tematiziranju pomena prijateljstva v zgodovini filozofije - od antike (Platon, Aristotel, Seneka) do novega veka (Montaigne in Nietzsche) - se bomo vprašali: Kaj nam prijateljstvo pomeni danes, ko v medčloveških interakcijah šteje predvsem pragmatično zbiranje površnih znancev, spletnih neznancev ali potencialnih poslovnih partnerjev?

Čemu bi torej še tratili svoj dragoceni čas, ki je denar, za prijateljske vezi z vsebinsko sicer privlačnimi ljudmi, ko pa nam pri naši skrbi za družbeni status in materialne pridobiti ne pridejo prav?

Morda zato, ker "imeti in znati razvijati prijateljsko razmerje" od grške antike do danes ostaja gibalo duhovnega razvoja človeškega posameznika in obenem nujna nadgradnja vseh naših zavezujočih in "zaresnih" med osebnih odnosov - za razliko od množice navideznih!

Brez vstopnine

KOŽ ob 18:00: Marija Kočevar: Post - starodavno zdravilo

Post: starodavno zdravilo ali zabloda? – Marija Kočevar

Na tokratnem predavanju v okviru cikla Zdravje gre skozi želodec bomo govorili o postu, in sicer od kod prihaja ideja, da se postimo; kaj se med postom zares zgodi v našem telesu; kakšni so učinki na zdravje in počutje; za koga je post primeren in za koga ne…

Marija Kočevar je strokovnjakinja za makrobiotiko in soavtorica več knjig, npr. Ščepec vedenja, Ščepec rešitve, Ščepec ustvarjanja.

Brez vstopnine

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Verige globalnega kapitalizma (okrogla miza) - dogodek je O D P O V E D A N

Sodelujejo: sociologinji in urednici tematskega zbornika Ana Podvršič in Maja Breznik, novinarka in fotografinja Meta Krese ter novinar Boštjan Videmšek

Prestrukturiranje sodobnega kapitalizma v globalne verige multinacionalk je zagnalo nov ciklus kapitalistične akumulacije. Po krizi sedemdesetih let je rešilo kapitalizem in zategnilo verige delavkam in delavcem. Mednarodne organizacije in tudi slovenska vlada to utemeljujejo kot nujno pot gospodarskega napredka, nasprotno pa raziskovalci, novinarji in fotografi opažajo vse več družbene in socialne neenakosti. Urednici bosta predstavili zbornik Verige globalnega kapitalizma, ki je izšel pri Založbi Sophia. Mednarodni prispevki pojasnjujejo problematiko kot odnose kolonialne odvisnosti ter posledic procesa financializacije in defenzivnega delavskega gibanja. Hkrati prinašajo izsledke manj znanih raziskav »globalnih vrednostnih verig« in njihov teoretski aparat. Meta Krese bo govorila o proizvodnji bombaža, tradicionalno povezani s kolonializmom, suženjstvom in prvo industrializacijo, kot sta jo s fotografom Joštom Frankom dokumentirala v Burkini Faso, Arizoni in Bangladešu. Boštjan Videmšek bo predstavil fotografski cikel Matjaža Krivica o litiju, pogonski sili »zelenega gospodarstva«, in o njegovem umazanem ozadju, kot jo razkriva pot litija skozi ZDA, Bolivijo, Kitajsko in Norveško.

Na dan dogodka bo knjiga na prodaj po znižani ceni.

Bežeče sličice!!!

Kinoteka: Muzejski ponedeljek

Kinodvor: