Metelkova mesto:

 

Gala hala ob 20:00: Dirty Skunks predstavljajo: STICK TO YOUR GUNS (ZDA) DEEZ NUTS (Avstralija) TRASH TALK (ZDA) BEING AS AN OCEAN (ZDA) Vstopnina: 22 € v predprodaji, 25 € na dan koncerta; skupni paket vstopnic s Comeback kid naslednjega dne 34 € (le prek On-Parole)

 

Galerija Alkatraz ob 20:00: Vabljeni na otvoritev razstave "Štirje letni časi, Fireman, Doctor in Mr. with silver Mercedes-Benz" Klemna Zupanca, v ponedeljek, 11. maja 2015, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto.

 

Menza pri koritu ob 21:15: PREBRANEC #22. Večer mlade proze. Vstop prost.

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: CONQUERING LION (Makedonija) - Conquering Lion je dub / reggae / crossover bend iz Tetovega (Makedonija), ki je začel svoj opus v aprilu leta 2007. Do sedaj so izdali tri studijske albume: I (pmg records), Know your vision (Samozaložba) in Revelation (Samozaložba). Support: OHOROHO

 

Glasba izven:

 

Galerija ŠKUC ob 21:00: Kristian Harting, Vitja Balzalorsky

V časih, ko ni praktično nič več (resnično) zastonj, vam ŠKUC-Buba dobrosrčno poklanja brezplačni koncert. In to seveda ne kogarkoli, temveč danskega poeta Kristiana Hartinga, ljubitelja malijskega bluza, sufizma in avantgarde, ki se ljubezni do muzike tako ali drugače predaja že več kot dvajset let. Začel je v thrashmetalskih bendih, potlej presedlal na alternativni (pop)rock, pred dobrim desetletjem pa je soustanovil skupino DreamJockey, s katero se je začel redneje sukati na danskih radijskih valovih. S samostojnimi nastopi, ki jih prakticira zadnjo dekado, je prevandral dobršen del Evrope ter Ameriko, toda kantavtorski prvenec Float je dočakal šele lani. Tega je oplemenitil s svojimi čustvenimi kitarskimi serenadami (à la Jeff Buckley) ali t. i. "folky trip hop blues metal univerzumom", kot sam najraje opiše lasten glasbeni profil.
VITJA BALŽALORSKY
(kitarospev – Slovenija)
Balžalorskyja poznamo iz različnih postav, ki se gibljejo od trših žanrov (Borghesia, The B. Bees, Carnaval), svobodne improvizacije in džeza (Senca Confini, Balžalorsky/Drašler 3o, Kombo Zlatka Kaučiča, Bug trio), pa do bolj progresivno elektronskih variant (zasedba Litošt in njeni derivati). Tokrat se bo Vitja soočil s samim seboj, predvsem pa s ponovnim odkritjem kitare v njenem prvotnem smislu. Če smo ga kot solista vajeni v bolj eksperimentalnih kontekstih, bo sedaj zaplul v spevnejše vode, vendar ob podpori mašinerije in pripomočkov, s katerimi preproste melodične vzorce spreminja v temačne dronerske plantaže.
Brez vstopnine

 

Klub ZOO ob 20:00: JAZZ ponedeljek

Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta - violina,tolkala
Marko Črnčec - klaviature
Miha Koren - kontrabas
Ratko Divjak - bobni
Brez vstopnine

 

Teater, odrske deske, predstave,...:

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Grad

"Za zdaj ne vem o gradu nič drugega kakor to, da znajo tam najti pravega zemljemerca." – Franz Kafka

mala drama ob 20:00: Ko sem bil mrtev

"Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen." – Ernst Lubitsch

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.
Film Ko sem bil mrtev...
Več informacij o predstavi

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.
Film Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Rajnki Matija Pascal.
Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče!

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana, ob 20:00: Jimmy Carr – Gagging Order

Prireditev drugega organizatorja Tin Vodopivec v sodelovanju z agencijami Chambers Management, Aquarius Records in London Calling predstavlja komični spektakl leta: Jimmy Carr v šovu Gagging Order.

Za starejše od 16. let

V Slovenijo prihaja eden najbolj originalnih in prepoznavnih mojstrov britanske in svetovne komedije vseh časov. JIMMY CARR je prodal že več kot milijon DVD-jev, nastopal in sodeloval v nešteto TV in radijskih oddajah, pri nas pa bo debitiral s celovečernim stand-up šovom Gagging Order, s katerim je v več kot 250 ponovitvah že prekrižaril Veliko Britanijo in spravil v smeh tudi lep del preostalega sveta.

"Heroj komedije današnjega časa" - The Guardian

Ob nenehnem nastopanju in potovanjih Jimmy na postaji Channel 4 že šestnajst sezon vodi TV oddajo 8 Out of 10 Cats, kot ustvarjalec in gost pa redno sodeluje tudi v številnih drugih komičnih oddajah na vodilnih britanskih TV programih. Izdal je že 8 samostojnih DVD-jev, zaigral v 5 filmih, napisal knjigo o zgodovini in teoriji humorja in bil prvi zvezdniški komik, ki je nastopil v Second Lifu.

Med njegove televizijske vrhunce sodijo predstave za Princa Charlesa na vsakoletni prireditvi The Royal Variety Performance, navdušil je gledalce oddaj The Graham Norton Show, Big Fat Quiz Of the Year, Comedy Central Special, Conan O'Brien Show in Tonight's show with Jay Leno, sodeloval v priljubljeni radijski oddaji Flight of the Conchords, leta 2009 pa tudi na turneji kultne avtomobilistične oddaje Top Gear.

Jimmyjeve predstave so polne temačnega humorja, hladnokrvnih izvedb in kratkih enovrstičnih šal, ki so pogosto po robu meje sprejemljivega. Kot pravi Jimmy sam, bodo tudi tokrat šale hudomušne, nekatere nesramne, peščica pa jih bo povsem nesprejemljivih. Jimmy pa opravičuje svoj priimek tudi kot car heklanja – uživa ob provokacijah iz občinstva in drzneže strastno sesuva z mojstrskimi odzivi.

V Sloveniji bo Jimmy Carr 11. maja debitiral v v prestižni Galusovi dvorani Cankarjevega doma, katere oder je rezerviran le za največje umetnike, če gre soditi po evforiji, ki jo je sprožil Eddie Izzard, pa se obeta še en večer za anale, za katerega bodo vstopnice bržkone pošle že nekaj tednov pred napovedano predstavo.

Jimmy vam ob tem sporoča: "Na mojem šovu ste dobrodošli vsi, a pustite doma svojo zavest, občutek za spodobne vedenje in moralni kompas, ter se pridite nasmejat!"

 

SiTi TEATER BTC ob 20:00: Mulc ... vas gleda

Svoje sta povedala Fotr in Star fotr, zato je zdaj na vrsti Mulc, ki vse to gleda. Poglejte še vi - iz perspektive mulca izgledamo prav smešno!

V SiTi Teatru smo že slišali izpoved sveže pečenega fotra in se smejali tegobam starega fotra, zato je zdaj čas, da besedo dobi mulc. O svetu odraslih, pasteh sodeobne vzgoje, odnosih v družini in prvi ljubezni nam bo skozi otroške oči z zvrhano mero navihanega humorja spregovoril Bojan Emeršič kot Mulc. Monokomedijo, ki je nastala po besedilu Roka Vilčnika in Bojana Emeršiča, režira Jaša Jamnik.

Galerija ZDSLU ob 17:00: Tagore in njegovi sodobniki / Tagore and his contemporaries

Indijska moderna umetnost se je razvila v času britanske nadvlade, ko se je v njej začel širiti vpliv zahodne umetnosti. Velikega pomena zanjo je Bengalska šola, ki je začela delovati, ko je Rabindranath Tagore v Santiniketanu ustanovil univerzo, osredotočeno na ohranjanje in dvig indijske kulture, vrednot in dediščine. Vključevala je umetniško šolo "Kala bhavan", ki je bila ustanovljena leta 1920/1921. Santiniketanska šola je poudarjala, da je "estetskost tudi etos in da je vloga umetnosti več kot le krepitev življenja, je oblikovanje sveta". Ustvarila je indijsko različico naturalizma, drugačnega od orientalskih in zahodnih šol.

 

Desni atrij, Mestna hiša ob 18:00: Čar lesa 2015

Z namenom promocije izdelkov iz lesa, Svet za les in Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vabita na odprtje razstave Čar lesa 2015, v ponedeljek, 11. maja 2015, ob 18. uri v Desni atrij Mestne hiše. Vabljeni!

Letos že sedmo leto v Mestni hiši in v Cankarjevem domu v Ljubljani poteka prireditev Čar lesa. Namen prireditve je promocija rabe lesa in zato je vsakoletni osrednji dogodek razstava industrijskih in unikatnih lesnih izdelkov.
Preko razstave želijo organizatorji obiskovalce ozavestiti, da z odločitvijo za lesene izdelke pripomoremo k varovanju okolja in boju proti podnebnim spremembam. V času gospodarske krize in energetskih težav pa je preusmeritev na sonaravne materiale kot je les, še posebno pomembna.

Moderna galerija ob 20:00: MG+: NSK od Kapitala do kapitala / NSK from Kapital to Capital

Neue Slowenische Kunst - dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije // Neue Slowenische Kunst - an Event of the Final Decade of Yugoslavia

Kustosinja: Zdenka Badovinac
Vabimo vas na svečano odprtje pregledne razstave NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije v ponedeljek, 11. maja 2015, ob 20. uri v Moderni galeriji, Cankarjeva 15. Razstavo bo odprla ministrica za kulturo Republike Slovenije, mag. Julijana Bizjak Mlakar.
Leta 1984 so tri skupine, multimedijska skupina Laibach (1980), skupina vizualnih umetnikov IRWIN (1983) in gledališka skupina Gledališče sester Scipion Nasice (GSSN, 1983–1987), ustanovile umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK). Na dan ustanovitve NSK-ja se je oblikovala še skupina za oblikovanje Novi kolektivizem in pozneje še Oddelek za čisto in praktično filozofijo, Retrovizija, Film in Graditelji.
Razstava NSK od Kapitala do kapitala želi med drugim osvetliti dejstvo, da je bil NSK v zadnjem desetletju Jugoslavije vsaj v enaki meri kritik prihajajočega globalnega kapitalizma kot kritik propadajočega socializma. Pri tem je treba izrecno poudariti, da se je pri obravnavi socializma bistveno razlikoval od njegove liberalistične kritike. Pri NSK-ju ni šlo za uveljavljene načine umetniške kritike ali ironije, temveč za afirmativne postopke in nadidentifikacijo, s katerimi so posamične skupine med drugim artikulirale tudi to, kakšno družbo si želijo po razpadu socializma. S tem, ko so leta 1992 ustanovile NSK državo v času, so se odločile za globalno skupnost, temelječo ne na teritorialnih ali ekonomskih principih, ampak na estetiki in mišljenju.
Leta 1990 je Kozmokinetični kabinet Noordung (prej GSSN in Rdeči pilot) naredil predstavo Kapital; leta 1991 je IRWIN izdal knjigo in postavil razstavo Kapital; leta 1992 je Laibach izdal ploščo Kapital. S temi projekti so tri ustanovne skupine označile konec ideologije in začetek totalnega kapitalizma, ki je še danes za mnoge sistem brez alternative. Ne pa tudi za NSK, saj se je ta že ustanovil kot drugačna institucija in drugačna država, v konkretnem in abstraktnem pomenu besede.
NSK je v osemdesetih letih gradil svojo subjektiviteto z razgrajevanjem raznih travmatičnih odsotnosti v okviru nacionalnega prostora: odsotnosti emancipacijskega potenciala osvobodilnega boja, odsotnosti delavskih pravic, odsotnosti originalne nacionalne kulture, razvitega umetnostnega sistema in čvrste države. V svojem estetskem konceptu je vse to poskušal nadgraditi s svojim enkratnim principom konstrukcije, ki je hkrati tudi princip dekonstrukcije. NSK je vedno treba razumeti v njegovi kompleksnosti in ambivalentnosti. Nobeno njegovo delo ni bilo zgolj artefakt, slika, gledališka predstava, koncert, propagandna akcija, provokacija, ampak večkrat vse to skupaj. Različni mediji in postopki so skupaj spletali celotstno umetnino, Gesamtkunstwerk, ki je prekoračevala običajne meje umetnost.
Razstava NSK od Kapitala do kapitala s postavitvijo razgrinja posamične dogodke in trajanja posamičnih konceptov. Tako kot je bilo na političnem nivoju to desetletje prelomno s serijo dogodkov, ki so si drug za drugim sledili do krvave jugoslovanske vojne v devetdesetih letih, je NSK z vsakim koncertom, razstavo, predstavo ali kakršnokoli drugo javno pojavitvijo sprožal procese, ki se še do danes niso iztekli. Če bi sledili filozofiji Alaina Badiouja, bi lahko rekli, da je NSK-jev Gesamtkunstwerk sprožil dogodkovni, miselni prelom z obstoječim. Vsak NSK-jev dogodek je bil monolit, iz katerega so se razraščali mnogoteri pomeni, novi projekti in reference.
NSK ni bil kronist svojega časa, čeprav ga brez poznavanja družbenopolitičnega konteksta osemdesetih let ni mogoče popolnoma razumeti. Vse prevečkrat se delo NSK-ja povezuje izključno s kontekstom propadajoče Jugoslavije in socializmom, zanemarja pa se tako njegova umetniška refleksija, refleksija širših globalnih procesov, kot tudi osnovni namen teh umetnikov: izgradnja nove umetniške konstelacije, s katero bi suvereno stopili v mednarodne dialoge.
NSK-jevo umetnost bi lahko primerjali z mednarodnimi smermi, kot so apropriacijska umetnost, institucionalna kritika in relacijska umetnost, a vsaka od teh oznak izpusti ključno razliko, ki jo je sam NSK zavaroval z lastnimi termini. NSK je postmoderni umetnosti osemdesetih let postavil nasproti svojo retrometodo, ki razkriva ideološke manipulacije s podobami: Laibach retroavantgardo, GSSN retrogardo in IRWIN retroprincip. NSK je bil drugačen od zahodne apropriacijske umetnosti, saj je s svojimi dogodki apropriiral sámo državo in njene institucije; razlikoval se je od znanih obrazcev institucionalne kritike, saj je ugotovil, da pravzaprav ni bilo kaj kritizirati, ampak da je bilo treba državo in institucijo šele zgraditi; prav tako ni običajna relacijska umetnost, saj so v njegovih dogodkih na začetku devetdesetih let že sodelovali tisti, ki so si želeli globlje spremembe znotraj umetnostnega sistema in si delili skupne nujnosti glede vzhodnoevropskega kulturnega prostora v novih razmerah.
NSK-jev princip je zadržan že v njegovem nemškem imenu, ki v prevodu pomeni nova slovenska umetnost in ki opozori tako na "Junge slovenische Kunst", kot je bila naslovljena posebna izdaja nemške avantgardistične revije Der Sturm, v kateri se je leta 1929 predstavila mlada slovenska umetnost, kot na travmo, ki jo je povzročila več kot tisočletna nemška politična in kulturna hegemonija nad malim slovenskim narodom. "Nova nacionalna umetnost" se je tako hkrati predstavila kot mednarodna, se pravi zmožna suverenega vstopa v mednarodno umetniško areno, kot tudi kot proizvod kulture malega naroda, ki lahko postane uspešen, samo če prepozna svoj inherentni eklekticizem, temelječ na vzhodnih in zahodnih kulturnih vplivih.
Kaj je lekcija NSK-ja za današnjo rabo? Na prvi pogled se zdi, da je eneskajevsko združevanje nezdružljivega postalo bistveni del sodobnega imaginarija. Po eni strani smo priča popolni izpraznjenosti simbolov, po drugi strani pa njihovega ponovnega aktiviranja. Igra s simboli postaja danes podobno nevarna kot v osemdesetih letih. NSK-jevo izročilo tako postaja bolj aktualno kot kdajkoli.
Razstava je del petletnega programa Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1989, ki ga vodi konfederacija muzejev Internacionala. Podpirajo jo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Program Kultura Evropske unije in Foundation for Arts Initiatives. Publikacijo, ki spremlja razstavo, podpirata Kontakt, zbirka Erste Group in Fundacija ERSTE, njen soizdajatelj in distributer pa je MIT Press.

Galerija Alkatraz ob 20:00: Klemen Zupanc: Štirje letni časi, Fireman, Doctor in Mr. with silver Mercedes-Benz

Vabljeni na otvoritev razstave "Štirje letni časi, Fireman, Doctor in Mr. with silver Mercedes-Benz" Klemena Zupanca, v ponedeljek, 11. maja 2015, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto.Kustosinja razstave je Anabel Černohorski.

Umetnik Klemen Zupanc se v Alkatrazu predstavlja z na prvi pogled tradicionalno slikarsko razstavo, naslovljeno Štirje letni časi, Fireman, Doctor in Mr. with silver Mercedes-Benz. Ta obiskovalca vabi, da se sprehodi med deli in ustavi pred tistimi, ki ga nagovorijo. Podobe na platnih so same po sebi neposredne, dela pa lahko beremo kot v sebi zaključene enote.
Že sam naslov razkriva, da razstava sestoji iz dveh delov. Na eni strani imamo upodobitev štirih letnih časov – štiri slike, ki nam prek različnih asociacij predstavljajo enega od letnih časov. Na drugi strani imamo serijo portretov. Četudi so očitne tradicionalne motivne zvrsti poznane iz zgodovine umetnosti, kot je portret ali pa avtoportret in krajina, ki sta del Štirih letnih časov, se avtor z njimi igra in s tem ruši in hkrati izpostavlja tradicijo "zahodnoevropskega" slikarstva. Avtor se igra z izbiro formatov, materialov, motivov, z izbiro načinov poslikave in celo avtorstvom.
Slika, ki predstavlja poletje, na prvi pogled najbolj ruši podobo klasične slikarske razstave. Gre za ukradeno podobo deskarja na plaži, pri čemer avtor s tem v galerijski prostor vnaša oglasni pano s facebook naslovom za svojo dejavnost prodaje mil, Milo za žajfo. V tem delu nas avtor hote ali nehote popelje v nam vsem znani svet, nasičen s podobami, ki niso same sebi namen, ampak ustvarjajo želje in potrebe v sodobni potrošniški družbi. Te vdirajo v našo (pod)zavest tako v realnem kot virtualnem svetu. Avtor se na videz ne opredeljuje do tega pojava, oglas postavi v galerijski kontekst v obliki slike in prepusti obiskovalcu odločitev, da po lastni želji lahko obišče omenjeno facebook stran.
Podobe na Štirih letnih časih so vzete iz različnih medijev in kontekstov, tudi tistih, ki so po merilih "visoke" umetnosti izrazito neumetnostni, pa vendar pričajo o času, v katerem živimo. Majhna zasnežena krajina, ki predstavlja zimo, je tako apropriirana iz koledarja, tiskovine, ki ob vsakem novem letu najde dom pri nas. Avtoportret, ki predstavlja pomlad, je narejen po eni od fotografij iz avtorjevega zasebnega življenja. Na sliki, ki predstavlja jesen, Zupanc povzema motiv črpalke iz fotografije Eda Rusche, ki spomni na serijo Pridobljeno s Prevodom. V sprednjem planu slike pa so upodobljeni avtomobili, kot namig na njegovo drugo serijo – S tekočega traku v crash/srečanje.
Štirje letni časi so zaradi različnih materialov in izvorov podob zunanje neenotni, kot da bi nas avtor s skupnim nadpoimenovanjem želel zmesti (vse slike imajo tudi individualna poimenovanja). Nasprotno pa v primeru portretov lažje govorimo o seriji, ki pa nadimena v samem naslovu razstave niti ne potrebuje. Portreti so nenavadni, anahronistični. Zaradi klasične izvedbe portretov: tradicionalne priprave platna, tehnike jajčne tempere in tradicionalnega formata, ter bogatega okvira in medeninaste ploščice z napisom, ki ju je avtor dal izdelati po naročilu, ter izbire upodobljencev in upodobljenk, figuric znamke Duplo in Playmobile, celota deluje groteskno.
Če je portret definiran kot upodobitev individuuma in je bistvo portreta v ujetju značaja neke osebe, kar ne pomeni nujno približati se fotografski natančnosti odslikave kot tudi ne drugi skrajnosti, ki upodobljenca pretirano karikira, Zupanc zelo resno vzame to nalogo. Humornost je v tem, da karakter išče nekje, kjer ga v bistvu ni; v serijsko izdelanih igračah, v nečem neenkratnem. Ena figurica ima več sto, milijon kopij, medtem ko je enkratno dejanje izbira figurice v trgovini z igračami, vlitje karakterja v njih, poimenovanje, pri čemer gre za proces ustvarjanja enkratnosti iz nečesa, kar je del neke serije.
Večino del, ki soustvarja tokratno razstavo v Alkatrazu, je bilo mogoče pred tem videti že v celjskem Likovnem salonu. Sama razstava dopušča možnost, da potuje, se preoblikuje, da avtor dela dodaja in odvzema, a v svojem bistvu ostaja enaka. Vsako delo je na nek način nadomestljivo, a še vedno unikatno. Morda nadomestljivost niti ni prava beseda, temveč gre za življenski krogotok, kot pravi Nietzsche: "večno vračanje enakega" in ne istega. Mar ni vsa umetnost zajeta prav v tej zadnji misli?
Anabel Černohorski
 

SEM ob 18:00: Etnološki večer: dr. Naško Križnar, SED

Na letošnjih Dnevih etnografskega filma so po nekajletnem premoru spet podelili Plaketo Nika Kureta. Prejel jo je nekdanji direktor festivala dr. Naško Križnar. Nagrajenca smo povabili na pogovor, ki ga bo vodil dr. Roberto Dapit.

Z njim se bomo pogovarjali o njegovem dolgoletnem delovanju na polju vizualne etnologije oz. antropologije. Dr. Naško Križnar v Sloveniji sicer ni bil prvi, ki je razmišljal o etnografskih filmih in vizualnih etnografskih raziskavah, se je pa temu neprekinjeno posvečal od svoje prve zaposlitve v Goriškem muzeju do upokojitve leta 2013, ki jo je dočakal v Avdiovizualnem laboratoriju Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Z njim se ne bomo pogovarjali le o preteklosti, torej o njegovih dosežkih, pač pa tudi o aktualnem dogajanju v poddisciplini, o etnografskem filmu, vizualnih raziskavah in srečanju vizualnega s kulturno dediščino. Obravnavali pa bomo tudi vprašanja, ki so si jih v še sveži monografiji Vizualna antropologija – osebne izkušnje in institucionalni vidiki postavljali domači in tuji vizualni antropologi.

 

KOŽ ob 18:00: Mody antrano (malgaško: domov grem) – Vane Fortič

Vabimo vas na predavanje o življenju na Madagaskarju, o preprostem življenju v kolibi, ki pa je kljub svoji preprostosti dom, vrednota rodbine in prebivalstva.
Za malgaške hiše (od bliže si bomo ogledali vaške, kjer živi pretežni del 23 miljonskega prebivalstva) je verjetno bolj primeren izraz koliba, koča ali tudi baraka. Kolibe so največkrat za kakšne pol metra dvignjene od tal (da je v notranjosti hladneje in da jih v času deževne dobe ne zalije voda). Po tleh je rogoznica, ki služi za spanje in kot jedilna miza. Stolov in miz nimajo, Malgaši zato veliko prečepijo, življenje pa se odvija na prostem. "Kopalnica" je paravan izpalminih listov, ki zakriva poglede, stranišč ne poznajo. Tekoče vode nimajo.

 

Kino Šiška ob 19:00: Biološki/družbeni spol

Pogovor o knjigi Anne Fausto-Sterling. O bioloških in kulturnih temeljih biološkega in družbenega spola bodo razpravljali Milica Antić-Gaber, Cene Gostinčar in Jože Vogrinec.

Izhodišče za razpravo bo knjiga Anne Fausto-Sterling, Biološki/družbeni spol. Biologija v družbi, ki je izšla pri Založbi Krtina leta 2014. Pogovor bo vodila Zana Caroline Fabjan Blažič.

 

Bežeče sličice:

 

Kinoteka: Večer SFA: Ponovno na platnu/Morda jih še niste videli

18:00 Patriot, Tugo Štiglic, Slovenija, 1999, 35mm, 1.37, barvni, 88'  

NATO pripravlja globalni načrt zaščite srednjeevropskega prostora, zato v Sloveniji vzpostavi sistem za obrambo pred letalskimi napadi, ki dobi ime Patriot. Mednarodna teroristična organizacija poskuša sistem uničiti, grozi pa tudi z uničenjem jedrske elektrarne. Katastrofo poskuša preprečiti kriminalist (Branko Završan), odgovoren za sistem Patriot.

20:00 Poker, Vinci Vogue Anžlovar, Slovenija, 2001, 35mm, 1.66, barvni, 105'  

Djura so poslali na partijo pokra, da odkrije pogrešan denar svojega šefa, Matjaž sodeluje v igri, da je blizu svoji ljubezni, Aljoša išče samega sebe, delilka kart pa v tej nevarni igri poskuša ustreči vsem in hkrati sebi. V kruto igro za življenje, v kriminalno dramo, polno preobratov in krvavih obračunov, v kateri bi težko našli zmagovalca, se vmeša tudi Borut. Kultna kriminalna drama Vincija Vogua Anžlovarja pripoveduje resnico o življenju, in ne samo o smrti, zapisani v kartah.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

18:30 Sol zemlje (The Salt of the Earth), Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado , Francija, 2014, DCP, 110'

20:45 Cena slave (La rançon de la gloire), Xavier Beauvois, Francija / Belgija / Švica, 2014, DCP, 114'

Režiser filma Božji možje je po resničnem dogodku posnel tragikomedijo z norim zapletom, mešanico socialne drame, kriminalke in burleske, s katero se pokloni velikemu Chaplinu in malemu potepuhu.

Mala dvorana:

17:00 Kinobalon: Deček in svet (O Menino e o Mundo), Alê Abreu, Brazilija, 2013, DCP, 80 min, 7+, brez dialogov

Igriva animirana koreografija barv in kompozicije ter likovno najbogatejši kalejdoskop sveta v animiranem filmu doslej.

20:00 Citizenfour, Laura Poitras , ZDA, 2014, DCP, 114'

 

Kino Komuna:

18:00 Gemma Bovery, romantična komična drama, Anne Fontaine, Francija, 2014, 99'

20:00 Selma, biografska zgodovinska drama, Ava DuVernay, ZDA, Velika Britanija, 2014, 128'