Metelkova:

Jalla Jalla ob 21:00: Na večer abstraktne resnice suka glasbeni izbornik Abstract Truth.

 

Glasba:

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Kromatika Izziv tradiciji, klasična glasba

Abonma Simfonični orkester RTV Slovenija in izven Dirigentka: Giedrė Šlekytė

Simfonični orkester RTV Slovenija

Solist: Benjamin Ziervogel, violina

Program
Franz Schubert, Rosamunda, uvertura, D 797
Jean Sibelius, Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47
Aleksander Skrjabin, Simfonija št. 2 v c-molu, op. 29

Vstopnina: 8, 11, 15, 19, 6 EUR

 

Prulček Bar ob 20:00: Soul Jazz In Jaz

Anja Hrastovšek - vokal
Nejc Škofic - klaviature
Jan Gregorka - bas kitara / kontrabas
Anže Žurbi - bobni

Skupino sestavljajo štirje mladi jazzerji, dejavni pri mnogih slovenskih zasedbah – Magnifico, Trkaj & Rapostoli, Benč, Artbeaters, Jazzva, Sekou Kouyate, Grooveapartment idr.

Svpjevrstno so se lotili jazz standardov, soul in pop uspešnic, disco legend, tudi slovenskih zimzelenih. Skupaj iščejo načine kako predrugačiti pesmi, ki so že velikokrat izzvenele v različnih poustvarjalnih sestavih, in iz njih narediti nekaj svežega.

Brez vstopnine

 

Klub ZOO ob 21:00: Dot w. Murat

Tokrat vas vabimo na unikaten koncert intimnega petja in popolnoma svežih beatov glasbene producentke in pevke Dot, ki bo poskrbela da se bodo naše živali malce raznežile in imele še bolj rade! Na odru se ji bo kot gost pridružil Murat.

Natašo Mušević aka Dot, ki je svojo glasbeno pot začela v Veliki Britaniji, smo v preteklih letih spoznali kot pionirko slovenskega dubstepa in intermedijsko umetnico, tokrat pa bo v vašem najljubšem živalskem vrtu predstavila svojo povsem svežo glasbeno produkcijo. Na oder prinaša predvsem svoj vokal: v dobri uri in pol programa bo predstavila več kot 15 svežih avtorskih pesmi ter nekaj coverjev.

Vstopnina: 4 €

 

Orto bar ob 21:00: Zgrešeni primeri

Po izjemnem letu 2015, v katerem je dolenjski punknroll četverec postavil kar nekaj glasbenih mejnikov, sledi prvi koncertni nastop v letu 2016 na odru ljubljanskega Orto bara.  Fantje so novo leto drzno poimenovali "naše leto".  Samozavest je po izidom tretjega studijskega albuma RAČUN, dveh videospotih za skladbi "Misliš na vse" in "V najlepše dni"  ter dobrimi koncertih v lanskem letu upravičena.

Se vidimo v četrtek, 10. Marca 2016 ob 22 h v Ortu.

Predskupina: bo (ime sporočimo naknadno na našem fb – ju )

Vstopnina: 3 €

 

Pritličje ob 22:00: Celovečerec / Elovetric

 

Fotografija, komedija in podobno:

 

Veliki oder LGL ob 17:00: Mojca Pokrajculja

V naši osebni knjižnici zaseda Mojca Pokrajculja pomembno mesto. Ne vemo prav natančno, kdaj smo jo prvič slišali, najbrž v vrtcu. A nam kljub temu ostaja v spominu in nas spremlja skozi življenje. Pravljice se spominjamo predvsem po edinstvenih .

V naši osebni knjižnici zaseda Mojca Pokrajculja pomembno mesto. Ne vemo prav natančno, kdaj smo jo prvič slišali, najbrž v vrtcu. A nam kljub temu ostaja v spominu in nas spremlja skozi življenje. Pravljice se spominjamo predvsem po edinstvenih ilustracijah Marjana Mančka in po drugačni, izvirnejši zgodbi, kot jo imajo tipične pravljice. Likovna podoba klasične marionetne predstave Mojca Pokrajculja se od Mančkovih ilustracij razlikuje, saj so marionete in namizne lutke nastale po navdihu ilustracij Marije Vogelnik, izdanih v knjižici leta 1940. Poleg ilustracij pa se za odtenek razlikuje tudi vsebina.
Ampak: kaj pa je pri Mojci Pokrajculji takšnega, da se nam tako močno vtisne v spomin in nas spremlja skozi življenje?
Naša verzija pravljice v priredbi Eke in Brine Vogelnik je v primerjavi s koroško ljudsko pravljico, ki jo je zapisal Vinko Möderndorfer, lahkotnejša. Pri nas zajčku ne polomijo nog, lisjak ne potrebuje toplega zavetja Mojčinega piskrčka in čebele preživijo. Tudi krivca, tistega, ki je polizal med, razkrijejo drugače – tat se nevede izda kar sam. A kljub številnim razlikam tudi naša Mojca še vedno ostaja Mojca Pokrajculja. Pokaže nam, da si, ne glede na to, kaj si in kdo si, zaslužiš topel sprejem in pomoč v stiski. Nauči nas, da je jezik univerzalen in da ni pomembno, v katerem jeziku jočemo in v katerem se smejemo. Če smo dovolj odprti, vstopimo v svet drugačnih dimenzij, drugačnega časa in govorečih živali. Sprejemanje in sobivanje je ključ do izgradnje družbe, ki bo lahko živela v simbiozi s planetom.
Dobrota, prijateljstvo, pohlep, laž so temeljne človeške lastnosti, ki nas popeljejo skozi Mojco Pokrajculjo. Dobrota je vedno dobrodošla, tudi do tistih, ki niso naši prijatelji. Kar pa se tiče laži – ta ima kratke noge, tako da jo slej ali prej ulovimo. In če boli trebuh, si zapomnimo: nobeno pretiravanje ni dobro. Zmerno in skromno, pa bo. Toda ne obtožujmo prehitro … Vsakdo od nas bi se lahko poistovetil z lisico, saj je tisto, kar je prepovedano, vedno najslajše.
Glasba predstavlja pomemben del predstave in je delo Brine Vogelnik. Skladbe, s katerimi se živali predstavijo in si Mojca Pokrajculja z njimi krajša čas, so v kreativnem dialogu s klasičnim, sodobnim in lokalnim. Še posebej se nam v srce zasidra pesmica Lahko noč, ki spremlja pravljične junake skozi celotno pravljico.
Klasična marionetna predstava, polna ubranega petja in dobre glasbe, je skoraj že pravi pravljični muzikal, ki sporoča, da smo lahko veseli takšnih prijateljev, kot so Mojca Pokrajculja in njena družbica, in ki nam, če storimo napako, z lahkoto odpustijo. Še lepše pa je, da imamo pravljice, ki o tem pripovedujejo. Zaradi teh in mnogih drugih skritih lastnosti pravljica nikoli ne bo izgubila svoje vrednosti.
Ob premieri bo izšla tudi spominska slikanica Mojce Pokrajculje z ilustracijami Marije Vogelnik iz leta 1940, ki bodo septembra in oktobra na ogled v Steklenem atriju Mestne hiše.

Vstopnina: 5.00 €

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Kralj na Betajnovi

"In dali boste krono z glave, žezlo z roke!" – Ivan Cankar

V središču drame Kralj na Betajnovi (1901) je fabrikant, mogo­tec in kandidat za poslanca Jožef Kantor: povzpetnik, egocen­trik, manipulant, nasilnež, oblastnik, materialist … Podkupo­vanje, umazan lobizem in spletke so temeljni načini za dosego cilja, ko pa ti ne zadostujejo, je tudi umor sredstvo, po katerem rad poseže Kantor. Čeprav vsi vedo za Kantorjeve zločine, si nihče ne upa pokazati s prstom  nanje. Nasprotno,  Kantor je vodja, je kralj na Betajnovi in vzbuja strahospoštovanje. Betajnova si zaradi svojega hlapčevskega duha ne zasluži nič boljšega. Jožef Kantor je tisti, ki bo Betajnovo vodil ali pokon­čal, in to visoko poslanstvo mu izroča v roke sama Betajnova.

Mala drama ob 20:00: Tarzan, komedija o človeških in živalskih nraveh

V uprizoritvi so uporabljene pesmi iz zbirke Roka Vilčnika Zdravilo za Ano.
Glasbeni producent Blaž Celarec, glasbeniki Boštjan Narat (kitara, ukulela, melodika), Blaž Celarec (bobni) in Igor Matković (trobenta).

Tarzan in Jane v džungli − kaj neki bi se lahko dogajalo temu paradigmatičnemu ljubezenskemu paru, potem ko je uspešno premagal vse ovire na poti svoje ljubezni?
Na prvi pogled to, kar se dogaja tudi vsem drugim parom: drobni nesporazumi in nesoglasja, nekaj ljubosumja in morda celo malo naveličanosti, predvsem nad džunglo in neudobnimi razmerami za življenje. Ko se vmeša v igro uglajeni in svetovljanski Mike, je teren za razdor že pripravljen. A kot je to pogosto, gre tudi tukaj za več interesov. Mike očara Jane, ko ji požrtvovalno priskrbi civilizacijske dobrine, a to je samo njegova pot do zakladov, ki jih skriva pragozd. Dialog v igri je na prvi pogled lahkoten in spreten, izjemno zabaven; komika izhaja iz kombinacije tipiziranih likov in nepričakovanih situacij, v katere so postavljeni. A humor postaja vse bolj kritičen, igra, ki se dogaja v na prvi pogled oddaljeni džungli, pa odpre pred nami števila pereča vprašanja našega materialističnega sveta.
Komedija Tarzan s podnaslovom Eksotična drama je bila na letošnjem 45. Tednu slovenske drame nominirana za Grumovo nagrado in je najnovejša v vrsti številnih dramskih in radijskih iger uveljavljenega avtorja, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 19:30: S pravljico okrog sveta

Pripovedujejo: Bagrat Arazjan (Armenija), Gabriela Droga Mazovec (Portugalska), Issiaka Sanou (Burkina Faso), Katalin Petar Krivokapič (Madžarka iz Vojvodine), Lyudmyla Rublyova (Ukrajina, v zgodnjem otroštvu Rusija), Nandakumar Chellappan Nair (Indija), Vael Hanuna (Sirija)

Vsak od sedmih pripovedovalcev, ki prihajajo z različnih delov sveta, se nam bo predstavil s sebi ljubo pripovedjo iz svoje prve domovine. Pripovedovali bodo v slovenščini, k zgodbam pa primaknili drobce svojega maternega jezika, verze, morda celo melodije.

Vstopnina: 6,50

 

SNG Opera in balet Ljubljana ob 19:30: W. A. Mozart: Figarova svatba

Komična opera v štirih dejanjih, izvedba v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi

Veseli dan ali Figarova svatba (La folle journée ou le mariage de Figaro, 1784) je vrhunska literarna predloga velikega mojstra Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa (1732–1799), ki je bila pravi dinamit za tedanji režim. Ne samo da je bil avtor prvi literat, ki je po zaslugi uspešnega dela obogatel, gledališka premiera je bila zelo odmeven dogodek, na katerega so ljudje dobesedno drli. Figaro je bil znanilec skorajšnjih socialnih sprememb v obliki poznejše francoske revolucije, in celo sam Napoleon je izjavil, da je to delo kot revolucija v akciji. Na Dunaju predstave po tej predlogi niso bile dovoljene, čeprav je car objave dela dopuščal. Tako je tudi Lorenzo da Ponte (1749–1838), avtor libreta za opero Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791), prejel dovoljenje za stvaritev, če le ne bo vsebovala česa, kar bi lahko prizadelo ugled gledališča pod patronatom njegovega veličanstva. K sreči Mozart ni imel političnih interesov in so ga bolj od tozadevne vsebinske note pritegnili dodelana zgodba in izbrušeni karakterji. Da Ponte je libreto oklestil socialnih in političnih referenc ter zmanjšal število oseb, od petih so ostala štiri dejanja, karakterji pa so, prav zahvaljujoč skladateljevemu pogledu na svet, postali vedrejši. Mozartova Figarova svatba, ki je bila z veličastnim uspehom prvič uprizorjena na Dunaju leta 1786, je vrhunsko delo svoje dobe in glasbena mojstrovina za vse čase. Je tudi pojem komične opere in lahko rečemo, če malo izvzamemo Verdijevega Falstaffa ali Rossinijevega Seviljskega brivca, da v tem žanru ni bilo ustvarjenega nič bolj popolnega. Mozart je namreč skomponiral glasbo, ki bistroumno in profano dogajanje pičlih dvanajstih ur dobesedno zavrti v živahen in duhovit preplet najrazličnejših peripetij. Figaro in njegova zaročenka, služabnica Suzana, načrtujeta srečno prihodnost, ko se grof odloči, da bo uveljavil pravico do prve noči. To pa je povod za celo vrsto zapletov, saj se grofica in Suzana združita v načrtu, da mora grofa doleteti pravična kazen.

Opero bo kot svoj debi na našem odru režirala Yulia Roschina, ki je do sedaj na tem področju že sodelovala s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, Cankarjevim domom in mariborsko Opero. Scenografija in kostumografija bosta v rokah njene stalne sodelavke Vasilije Fišer, orkestru bo dirigiral Marko Hribernik.

 

Gledališče Glej ob 20:00: Britev: duet za performerja in njegov karakter, gibalna in gledališka predstava

Avtorji: Sebastjan Starič, Borut Bučinel, Marko Bratuš

Režija in koreografija: Sebastjan Starič

Nastopa: Borut Bučinel

Produkcija: Gledališče Glej

Britev: duet za performerja in njegov karakter je humorna in iskrena gibalno-gledališka predstava, ki s pomočjo fizično naporne koreografije osvetljuje tragično iskanje identitete in poslanstva sodobnega moškega ter nezmožnost izražanja in vmeščanja v svet, ki pravzaprav ne potrebuje več pravih moških.

Vstopnina: 10 EUR, 7 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

Mini teater ob 20:00: Zavednonezavedno

Po predstavi Zbor za publiko, ki ga bo vodila Jedert Jež Furlan. Vabljeni.
Ko kriminalka sreča psihodramo, se na odru zgodi Zavednonezavedno – dramsko besedilo Drage Potočnjak v avtorski poetiki Mareta Bulca. Je v ospredju psihotrilerja  psihiatrija ali gre za kriminal – vprašanje je na mestu! Igra o tako opevani normalnosti se sprašuje predvsem o mejah norosti.
Če ne vsebuje razodetja, je resnica gola.
Zato se psihiater Josip v svojem osebnem življenju lahko obnaša, kot da še ni slišal za Freuda. A ne za vedno! Dokler se pred njim ne pojavi Filip, ki obvlada. Oba. Tudi Freuda!
V psihotrilerju Zavednonezavedno ne odkrivamo morilca. Umor se še ni zgodil. Mogoče se  niti ne bo. Odvisno od prišleka, ki se v petek popoldan zateče k psihiatru in ostane pri njem do ponedeljka zjutraj. Se je prišel Filip doktorju Josipu predvsem maščevat ali ga je prišel  spoznat? Je bolnik ali terorist? Protagonista, igrata ju Rok Vihar in Milan štefe, v silovitem dvoboju trčita skupaj. Dva moška, ki igrata na zmago! Zmagovalca, ki ju je usoda nekoč zapletla v isto zgodbo, zdaj pa se na robu diha trgata iz nje. Vendar se sprašujemo, ali je zgodba, ki se v osupljivem, včasih humornem preigravanju odvija pred nami, sploh resnična. Preobratov v njej je namreč toliko, da so že na robu razuma ali na meji … norosti. Tudi če se kaj na videz razreši, ostaja do konca nerazrešeno, kdo je kdo. Kdo je torej pacient in kdo zdravnik?
Potočnjakova in Bulc se na odru srečujeta drugič, dve močni avtorski poetiki, ki drezata v tabuje slovenske družbe.
Igra Zavednonezavedno je bila leta 2006 pod naslovom Vse lepo in prav nominirana za Grumovo nagrado.

 

Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana ob 17:00: Izginule blagovne znamke, razstava

Podobe časa - spremljevalni program

Gosti omizja: Jernej Repovž, Jani Bavčer, Mitja Tuškej, Silvo Kačar (Vertigo Bird) in drugi
Tema omizja je aktualen pogled v dogajanja na področju blagovnih znamk preteklosti in sedanjosti ter podaljšanje časovnega mostu v prihodnost. Ponovno bomo preverili pomen blagovne znamke, v kakšnem odnosu je s svojim nosilcem in z gospodarsko
situacijo. Kaj povzroči dimenzija časa naši identiteti?
Na razstavi Podobe časa so na 3 plakatih predstavljene izginule blagovne znamke (izbor in priprava:Jani Bavčer, Jernej Repovž, Studio Marketingin Nina Bavčer). Reklame izginulih blagovnih znamk in filmo Jaki Judniču (režija: Miha Vipotnik) se vrti na velikem monitorju.
Po omizju je predvideno druženje ob zaključku razstave z mini pogostitvijo in DJ-em.

vstop prost

 

MSUMaistrova ob 17:00: +MSUM: Krize in novi začetki - javno vodstvo

Vabimo vas na tematsko javno vodstvo po razstavi, ki bo v četrtek, 10. marec 2016, ob 17.00 uri. Vodila bo kustosinja razstave Bojana Piškur, osredotočila pa se bo na dela, ki jih uvrščamo v  družbeno in politično angažirane umetniške prakse. 

Razstava se loteva novejšega časa in pojavov, ki se oblikujejo v neposredni sedanjosti. Njen namen je izoblikovati selekcioniran pogled na dogajanja in poskusiti definirati glavne pojave in razvojne težnje sodobne umetnosti v Sloveniji v zadnjem desetletju. S sodelovanjem več strokovnjakov in poznavalcev umetnostnega dogajanja, smo se lotili nadaljevanja razstavne trilogije izpred desetih let, ko smo med letoma 2003 in 2005 v Moderni galeriji predstavili glavne tokove v vizualni umetnosti in na sorodnih področjih po letu 1975. Razstavo smo bolj kot klasičen pregled posameznih obdobij, fenomenov in področij izoblikovali kot problemsko interpretacijo, tj. poskusili smo identificirati temeljne in najzanimivejše probleme sodobne umetnosti v Sloveniji ter njena presečišča ali protislovja.

Vstopnina: Odrasli: 5,00 €; Dijaki, študenti, upokojenci: 2,50 €; Skupine odraslih: 3,50 €; Skupine študentov, upokojencev, dijakov: 2,00 €; Družine: 8,00 €; ORGANIZIRANI OGLEDI (Doplačilo po osebi): 1,00

 

JZ Mala ulica - Center za otroke in družine v Ljubljani ob 17:00: Pravljična dežela

 

Kje: Prečna 7, Ljubljana Center

Vstopnina: 2 €

Kaj: Prireditev za otroke

Prireditelj:

Družinski center Mala ulica se bo za dva dni spremenil v pravo pravljično deželo. Vstopili bomo v svet pravljic ter se z zgodbami v žepu podali na potep skozi gozd, cvetoči travnik, podvodni svet in zasneženo zimsko pokrajino. V zgodbah nas bodo nagovorili medved, lisica, volk, pes, petelin, štorklja, mravljica in še marsikdo. Poslušali bomo pripovedi, se prelevili v pravljične junake, za hip postali v njihovem svetu. Ščepec pa ga bomo odnesli tudi domov. Morda pa ostanemo kar tam. Kdo ve.

Pripoveduje: Tadeja Pungerčar

 

Grajsko gledališče, Ljubljanski grad ob 18:00: Ali je Ljubljana balkansko mesto?, predavanje

Dvajseto stoletje je postavilo na pester dnevni red ljubljanskih polemik še dodatno žgoče vprašanje: Ali je Ljubljana srednjeevropsko ali balkansko mesto?

Odgovori na to vprašanje niso bili vedno enoznačni, saj geografija Balkanskega polotoka ni trdna znanost. Lahko rečemo, da obstaja toliko teorij o mejah med Balkanom in kontinentalno Evropo, kolikor je teoretikov. Pravzaprav, če smo povsem natančni, še celo nekaj več. Tako nam, denimo, Encyclopedia Britannica v svojih izdajah na začetku in koncu 20. stoletja ponuja različne definicije o tem, katere države ležijo na Polotoku. Pa tudi slovenski pisci si glede tega niso bili vedno edini: v tridesetih letih 20. stoletja je slovensko časopisje navdušeno pozdravljalo ljubljanski Nebotičnik kot najvišjo stavbo na Balkanu, dobrega pol stoletja pozneje pa še bolj navdušeno poročalo, da so v ameriškem State Departmentu urad, ki pokriva Slovenijo, priključili k tistemu delu, ki pokriva srednjo Evropo.

Predavatelj dr. Božidar Jezernik je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo. Med letoma 1988 in 1992 ter 1998 in 2003 je bil predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, med letoma 2003 in 2007 pa dekan FF UL. Je avtor več knjig in znanstvenih člankov. Trenutno je vodja programske skupine Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu in dveh temeljnih raziskovalnih projektov Junaki in slavne osebnosti na Slovenskem ter Dediščina prve svetovne vojne: reprezentacije in reinterpretacije.

Cena vstopnice: odrasli:3 €, dijaki, študenti, upokojenci: 2 €

 

Mestni muzej Ljubljana ob 18.00: Ali se zavedamo nevarnosti plastike v vodah?, predavanje

Eden najpogostejših in najnevarnejših odpadkov v vodah so plastični odpadki. Svetovna proizvodnja plastike eksponentno narašča že od leta 1960 in je leta 2013 presegla 300 milijonov ton na leto. Kar 10-20 milijonov ton proizvedene plastike vsako leto pristane v oceanih in morjih. Znano je, da 70% le-te izvira iz kopnega.

O onesnaženju morij s plastiko je že veliko znanega, bistveno manj pa vemo o onesnaženju celinskih voda.

Plastika je zaradi fragmentacije na manjše delce, v t.i. mikroplastiko, eden izmed sodobnih, za ljudi nevarnih onesnaževal. Mikroplastika se namreč lahko zaradi svoje majhnosti z vodo prenaša med različnimi ekosistemi in vstopa v prehranjevalno verigo, s čimer ogroža prav vsa živa bitja. V Sloveniji so bile opravljene prve obsežnejše raziskave mikroplastike v morju v okviru mednarodnega projekta DeFishGear, ter nekaj preliminarnih raziskav na Ljubljanici, Blejskem jezeru ter eni izmed komunalnih čistilnih naprav.

Kaj so viri mikroplastike, kako ogroža življenje na Zemlji in s čim lahko ljudje pripomoremo k manjšemu onesnaženju s plastičnimi odpadki boste izvedeli na predavanju dr. Mance Kovač Viršek, strokovnjakinje s področja mikroodpadkov v vodah in vodje projekta DeFishGear ter Uroša Robiča, strokovnjaka za makro odpadke v vodah; oba raziskovalca delujeta v okviru Inštituta za vode Republike Slovenije

Brez vstopnine

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Hamlet minimalke,

bralne uprizoritve treh kratkih dramskih besedil, napisanih po motivih Hamleta Williama Shakespeara
Katja Markič: Biti ali ne biti Ofelija
Lev Mastnak Trobentar: Hamlet noir
Mojca Podlesek: Prstan
Avtorji besedil so študenti dramaturgije ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), bralno pa jih bodo uprizorili študenti dramske igre v režiji Mojce Madon, prav tako študentke AGRFT.
Projekt pisanja in bralne uprizoritve kratkih dramskih besedil po motivih slavne Shakespearove tragedije je nastal v okviru učnih programov zgodovine gledališča in dramskega pisanja na AGRFT ter v ustvarjalnem dialogu z razstavo Hamlet na Slovenskem, ki jo je pripravil Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju s Cankarjevim domom in je do 14. marca na ogled v Prvem preddverju Cankarjevega doma.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

18. mednarodni Festival dokumentarnega filma – FDF:

Kosovelova dvorana:

16:45 TEKMOVALNI: Lampedusa pozii (Lampedusa in winter), Jakob Brossmann, Italija, Avstrija, Švica, 2015, 93'

Metem ko je Lampedusa, italijanski otoček, 110 kilometrov oddaljen od afriške obale, neprestano medijsko oblegan zaradi beguncev in tragičnih človeških nesreč v njeni bližini, se nihče v resnici ne ukvarja s tamkajšnjimi prebivalci, maloštevilno skupnostjo, ki je odrezana in največkrat pozabljena pri domovini in političnih odločevalcih. Brossmannov portret se seveda ne more izogniti neprestanim prihodom beguncev, čeprav so v ospredju domačini, predvsem ribiči, ki po nesreči pogorelega trajekta, edine vsakodnevne povezave s Sicilijo, ostanejo brez možnosti prodaje ulova. Pozivi županje k pomoči ne zaležejo, sledijo protesti in ogorčeni odzivi drugih prebivalcev, v mrzlih in vetrovnih zimskih mesecih se zdijo begunci prepuščeni sami sebi, saj imajo domačini dovolj lastnih preglavic; nemalokrat se enako kot begunci počutijo kakor žrtve istega ciničnega političnega sistema.
"Moj namen je bil dobiti vpogled v življenje domačinov in kontekst onkraj običajnega medijskega pristopa ter zrcaliti srečanja med begunci in krajevnimi prebivalci. Lampedusa je verjetno bolj pod vplivom priliva migrantov kot kateri koli kraj na svetu. Želel sem ugotoviti, kako to dejstvo učinkuje na določeno družbo. Turisti in mediji izginejo, prihaja vedno manj beguncev, eksistencialna vprašanja postanejo očitna. Zelo kmalu se je razjasnilo, da težava otoka niso begunci." (Jakob Brossmann)

Po filmu pogovor z Boštjanom Videmškom
19:15 AKTUALNI, DRUŽBENO KRITIČNI: Med radikalnimi verniki (Among the Believers), Mohammed Naqvi, Hemal Trivedi, Pakistan, ZDA, 2015, 84'

Dokumentarec nam ponuja redek in nadroben vpogled v šolo radikalnega islama, ki ga v pakistanskem Islamabadu in okolici širi Abdul Aziz Ghazi, spiritualni vodja sekte Rdeče mošeje, ki z obljubo zastonjske izobrazbe novači otroke iz revnih družin in jih v svoji cerkvi postopoma spreminja v džihadiste. Rdečo mošejo in Ghezija, ki oblasti očita pomanjkanje vere v Koran, povezujejo s Talibani, oboje sta v začetku osemdesetih let med sovjetsko okupacijo Afganistana začeli podpirati savdska in ameriška oblast. Med letoma 2007 in 2014 so se odnosi med pakistansko oblastjo in Rdečo mošejo vse bolj zaostrovali ter dokončno dosegli vrhunec v oboroženih spopadih med oblastjo in radikalci. Največje žrtve so bili seveda otroci, ki so umirali v oboroženih napadih na civilne šole, kar je leta 2014 dokončno sprožilo veliko ljudsko vstajo.
"Ameriška 'vojna s terorizmom' ni rešila problema militantnega verskega ekstremizma - v nekem smislu je položaj še zaostrila s projiciranjem tako črno-bele podobe. V celotni sliki vera resnično morda sploh ni tako pomembna. Pravzaprav gre za vojno idej, ki se dogaja za prevlado nad umom ubogih otrok. Kot si prizadeva predstaviti film, v tej vojni ni mogoče zmagati vojaško, mogoče pa jo je ublažiti s temeljitimi reformami izobraževanja tako v Pakistanu kot tudi drugje. Knjige in ne bombe so ključ za ustavitev začaranega kroga revščine in ekstremizma." (Hemal Trivedi)

21:00 TEKMOVALNI: Cenzurirani glacovi (Censored Voices), Mor Loushy, Izrael, Nemčija, 2015, 84'

Pisatelj Amos Oz in Avraham Shapira sta junija 1967, teden dni po koncu šestdnevne vojne, med katero je Izrael zasedel Sinaj, Golansko planoto in Zahodni breg, intervjuvala kopico izraelskih vojakov. Ob nastanku je uradni Izrael dovolil uporabo zgolj tretjine posnetega gradiva. Po tem, kar lahko po skoraj pol stoletja končno slišimo v necenzurirani različici, izraelski odziv ni bil presenetljiv; vojaki govorijo o lastnih dvomih do okupacije in zasedbe arabskih ozemelj, nasilju nad neoboroženimi vojaki po sklenitvi premirja, razčlovečenju civilistov, skratka o vseh grdih stvareh kot delu vsakega vojaškega konflikta, predvsem pa o ceni, ki jo vsaka vojna pusti na človeku.
"Film prikazuje duševnost ljudi v vojni, zaradi česar je univerzalen. Ti Izraelci so odšli v vojno, da bi si rešili življenje; vendar so se ob koncu vojne znašli v vlogi okupatorjev. Zmaga ima lahko tudi tragični izid; vsak dan izgubljamo delček zmage, ki smo si jo tedaj izbojevali. Vojaki v prvih bojnih linijah so se spoprijemali z resno moralno dilemo. Eden od njih je priznal, da so mu njegovi padli tovariši bolj pomembni od vojne, v kateri gre za okupacijo svetišč." (Mor Loushy)

Slovenska kinoteka:

19:00 Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva: Sergej Loznica

Dogodek (Sobytie), Sergej Loznica, Belgija/Nizozemska/Belgija, 2015, DCP, 74', svp

Loznica je dokumentarec zmontiral iz arhivskih posnetkov ob 25. obletnici razpada Sovjetske zveze; prikazuje dramatične trenutke vojaškega državnega udara, ki ga je radikalni vrh sovjetske vojske izvedel avgusta 1991 in ki se je končal po petih dneh. Film ne prikazuje dogodkov v Moskvi, kjer je gorela vladna stavba, temveč izključno ulične prizore iz Sankt Peterburga, kjer so ljudske množice pripravljale barikade za morebitni prihod tankov in se združevale na trgih v podporo novi Rusiji.
»V Dogodku želim razviti svojo metodo ustvarjanja z arhivskim gradivom, ki sem jo uporabil v filmu Blokada. Prevzema in navdušuje me ozračje Leningrada/Sankt Peterburga, vznemirja me možnost nadaljevanja filmske kronike tega mesta. Tako kot v Blokadi ti arhivski posnetki dokumentirajo življenje mesta na zgodovinski prelomnici. Bajke o dogodkih ob državnem udaru leta 1991 so zasenčile prava dejstva in šele danes – petindvajset let pozneje – se lahko oddaljimo od napačnih predstav, odluščimo plasti propagande in domnev ter dogodke uzremo in o njih presodimo v sodobnem kontekstu. Najbolj me zanimajo ljudje, ne politiki. Protagonisti filma so prebivalci Leningrada, ki so avgusta 1991 preživeli nadloge puča.« Sergej Loznica 

20:30 Festival dokumentarnega filma

Megla Srebrenice (Izmaglica Srebrenice), Samir Mehanović, BiH/VB, 2015, DCP, 63', svp

Film je nastal ob dvajsetletnici genocida v Srebrenici, ko je srbska vojska julija 1995 poklala več kot osem tisoč civilistov. Mehanović ni želel slikati velike freske bosanske tragedije, temveč poudariti osebne izpovedi ljudi, ki so tragediji srebreniškega kotla tako ali drugače ubežali. Izpovedi prispevajo ženske, ki so jim pobijali družine, ki so izgubile vse otroke; pa moški, ki so kot vojaki tik pred napadom srbskih čet 11. julija nekaterim omogočili beg na osvobojeno ozemlje. Naslov filma je pomenljiv, zgodba o srebreniški tragediji je še vedno prevečkrat obdana z meglo, posebej ko je treba prevzemati odgovornosti in priznati krivdo; za številne preživele so zahodne države, ki so kot pripadnice modrih čelad soomogočale masaker, krive in odgovorne enako kot agresor.
»Življenje je ženskam eno samo kaznovanje, odraža se na njihovih obrazih. Ponazarja, kako so ženske vojne žrtve. Možje odidejo v vojno, ženske plačajo ceno. […] Grozote v Srebrenici imajo bolj neposredne posledice. Na žalost se nekateri ljudje iz Srebrenice borijo na strani ISIS. Nedavno je dvajsetletni mladenič ubil dva policista. Mediji so poročali, da je zavpil 'Allahu akbar', bil je terorist. Nikjer ni bilo omenjeno, da je bil med vojno ubit njegov oče. Vse od genocida muslimani v Bosni živijo v neprestani diskriminaciji.« Samir Mehanović

Kinodvor:

19:00 TEKMOVALNI: Sonita, Rokhsareh Ghaem Maghami, Nemčija / Švica / Iran, 2015, DCP, 91'

Sonita, osemnajstletna Afganistanka, je pred leti prebežala iz domovine in se nastanila v Iranu. Zdaj živi za glasbo, piše pesmi, rada bi se uveljavila kot raperska ustvarjalka. Ampak kako naj se uveljavi v družbi, v kateri ženskam ni dovoljeno peti? Nihče noče posneti njenih pesmi, ker se bojijo ukrepov iranske države. Povrh vsega je Sonita v Iranu nelegalno, in da je mera polna, ponjo iz Kabula pride mama, da jo odpelje domov in proda njenemu izbranemu možu. Sonita, ki naj bi jo starši »prodali« za devet tisoč dolarjev, se namerava upreti njihovi nameri. Po prvem objavljenem videospotu na YouTubu glas o njeni uporniški glasbi pride do ZDA, kjer bi Sonita morda lahko dobila štipendijo; a za štipendijo potrebuje vizo, za vizo pa potni list, zato se mora najprej vrniti v Afganistan …

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00:

Italijanski filmski večer Sofie: La grande bellezza/Neskončna lepota

Sofie, klub študentov romanistike Filozofske fakultete, vabi na predvajanje filma La grande bellezza. Film, premierno predvajan na festivalu v Cannesu, sledi zgodbi šarmantnega italijanskega novinarja, ki je desetletja stalna figura dekadentnega nočnega življenja v Rimu, dokler neke noči ne začuti absurdnosti sebe in svojih sodobnikov, obenem pa brezčasne lepote svojega mesta. Film bo predvajan s slovenskimi podnapisi.

 

Kinodvor:

19:00 18. FDF

21:00 Ovna (Hrútar), Grímur Hákonarson, Islandija / Danska, 2015, DCP, 93'

Zmagovalec canske sekcije Posebni pogled in lanskoletnega Liffa je nežna, z zadržanim humorjem in globoko naklonjenostjo do podeželskega življa prežeta drama o odtujenih bratih, ki združita moči, da bi rešila tisto najpomembnejše.

Mala dvorana:

18:45 Dom, Metod Pevec, Slovenija, 2015, DCP, 82'

Predfilm: Pola-Pola

V Portorožu nagrajeni dokumentarec Metoda Pevca skozi intimne izpovedi prebivalcev naslika grenko fresko hiše, ki nosi ime dom, čeprav tam ni nihče zares doma.

21:15 Volčja druščina (The Wolfpack), Crystal Moselle , ZDA, 2015, DCP, 89'

Neverjetna zgodba o šestih bratih, ki so odraščali zaprti v stanovanju sredi Manhattna in svet spoznavali izključno skozi film. Pretresljiv in duhovit dokumentarec, ki daje misliti. Velika nagrade žirije na festivalu Sundance.

 

Komuna:

18:00 V žarišču (Spotlight), Tom McCarthy, ZDA

20:30 Povratnik (The Revenant), Alejandro G. Inárritu, ZDA, biografska pustolovska drama