Metelkova / Menza
ob 19:30
IMPRO METELKOVA.
Prva junijska sobota bo v Menzi pri koritu postregla z dvojnim improvizacijskim večerom. Najprej se bodo ob 19.30 s kratkimi improviziranimi prizori v predstavi Kratkiči predstavili učenci Šole gledališke improvizacije IGLU, ob 21.00 pa se bosta improvizatorja Improvizacijskega gledališča Ljubljana – IGLU Vid Sodnik in Peter Frankl spopadla z izzivi formata imenovanega Vid & Pero šov. Ime zveni znano? Naj vas ne zavede!
 Vstopnina: 5 €. 

Metelkova / Jalla
ob 21:00
PuNk Night - Dj Dule  

Prulček
ob 20:00
Trio Ambrosia je nekakšna franšiza, spin-off, hčerinska firma, podružnica če hočete, pretežno trboveljske zasedbe Any colour you like. Trio je nastal na željo treh glasbenikov, in sicer vokalistke Petre Ambrož, basista Mitje Centriha in kitarista Urbana Logarja, katerim odri že nekaj časa niso bili tuji, saj so že dlje delovali v sestavih kot so Saxotoxin, Elabanda, Portico, Orkester Mandolina Ljubljana, Cabaret Band…
Petra Ambrož - vokal
Urban Logar - kitara
Mitja Centrih - bas

Hostel Celica
ob 20:00
Samo Budna & Band in Bort Ross (Festival Godibodi)
Samo Budna & Band
Mnogi ga poznajo kot violinista Beltinške bande, vodjo zasedbe Posodi mi jürja in spremljevalnega glasbenika Vlada Kreslina, medtem ko je manj znano, da je avtor številnih uspešnic, ki odmevajo z radijskih postaj. Takšne so na primer pesmi Kje si?, Sončna hiša in Dnevu se slabo piše. Tokratna koncertna izkušnja bo posegla v vsa obdobja njegove ustvarjalnosti in predstavila drugi samostojni album.
Bort Ross
Izjemno ploden avtor Bort Ross se je po več žanrsko raznolikih projektih, končno odločil posvetiti svoji glasbi. Pop mu predstavlja najboljše možno izhodišče, saj mu lahko primeša mnoge elemente drugih žanrov, zaradi katerih glasba zveni še bolj sveže. Pestrost aranžmajev spremlja njegov žameten vokal, ki ga nadgradi z besedno močnimi besedili, za katerimi se iskrijo mnoga sporočila.
10 EUR

Atrij Mestnega muzeja
ob 20:00
Letni koncert Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana

Glej
ob 21:00
Varovanec hoče biti varuh
Posebna predstava ob posebnem jubileju: 45 let Gleja praznujemo z režijo enega od soustanoviteljev našega gledališča Iztokom Toryem in predstavo iz prvih sezon tedaj še Eksperimentalnega gledališča Glej.
Leta 1972 je v eni izmed prvih sezon tedaj še Eksperimentalnega gledališča Glej režiser Iztok Tory uprizoril gledališko igro brez besed z naslovom Varovanec hoče biti Varuh. Besedilo gledališke igre je bilo delo Petra Handkeja, prodornega avstrijskega dramatika, čigar besedilo je 25. junija 1970 bilo prva Glejeva predstava. Varovanec je bila prva gledališka igra brez besed, uprizorjena v slovenskem gledališkem prostoru.
Vstopnina: 10 EUR, 7 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

Španski borci
ob 18:00
Iztok Kovač/EnKnapGroup: Huda mravljica
Predstava za otroke
Razigrane mravljice, ki jim nagaja huda mravljica, odrsko zgodbo zgradijo iz cirkuških prvin, različnih otroških iger in prepoznavnega plesnega jezika Iztoka Kovača.
Vstopnina: 5,50 eur

SNG Opera
ob 19:30
Georges Bizet: Carmen
Georges Bizet (1838–1875) velja za mojstra francoske opere v drugi polovici 19. stoletja in obenem za izrazitega opernega skladatelja, ki je posvetil skoraj vse svoje ustvarjalne sile gledališču. Bizet je Carmen zložil med letoma 1873 in 1874. Libreto, ki sta ga ob skladateljevem sodelovanju in po literarni predlogi Prosperja Mériméeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halévy, velja za enega najboljših v celotni operni literaturi. Znamenita zgodba o zapeljivi ciganki je pravzaprav ljudska drama nebrzdane strasti, ki odpira vprašanja o ljubezni kot hipni strasti, ter o ljubosumju in maščevanju, ki neizogibno vodita v smrt in propad. Bizet je ustvaril edinstveno delo, saj je nastala realistična opera, s katero se težko kosajo tudi največje mojstrovine sorodnega italijanskega verizma. Dobro oblikovani značaji te polnokrvne drame s tragičnim razpletom so z vseh strani prežeti s španskimi ritmi in cigansko melodiko ter izrisujejo okolje, iz katerega Carmen izhaja in mu ne more ubežati.

Slovensko mladinsko gledališče
ob 19:30
Jean Genet: Balkon; režija: Diego de Brea
Dobrega četrt stoletja po legendarnem Balkonu v režiji Janeza Pipana (1988) se Genetova igra vrača na naš oder. Vplivno besedilo o bordelu kot mikrokozmosu družbe v mestu, v katerem vre revolucija, je vznemirilo domišljijo največjih režiserskih imen dvajsetega stoletja, med njimi Petra Zadeka, Petra Brooka, Erwina Piscatorja, Giorgia Strehlerja in Richarda Schechnerja. 
Vstopnina: 15,50 € / 9,50 €* (status)

SNG Drama / mala drama
ob 20:00
Igra Simone Semenič medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011) je postavljena v nedoločeno preteklost in v palačo, v kateri vladar z dvema ministroma vodi državo. Vladar je, kot je to pogosto, samoljuben, nadut in nagnjen k nasilju. Ministra pa sta z dveh polov: eden ocenjuje krizo v državi stvarno in ima konstruktivne predloge za rešitev težav, drugi sam pomaga ustvarjati težave, ki zahtevajo vlado trde roke in upravičujejo najrazličnejše dvomljive vladarske ukrepe. Vladar seveda posluša drugega ministra: ker se v izčrpani državi širijo revščina, lakota in nezadovoljstvo, si je treba izmisliti zunanjega sovražnika in konsolidirati vrste. Čeprav poteka igra Simone Semenič v skoraj pravljično stiliziranem okviru, je neusmiljena anatomija vladanja, vivisekcija ciničnih oblastniških strategij in neskrupuloznih manipulacij. Kljub pridihu srednjeveškega vladarskega absolutizma, ki ga avtorica razgrinja z nekakšnim skorajda ubujevskim humorjem, je vse boleče prepoznavno, vse tako zelo današnje.

SNG Drama / Veliki oder
ob 20:00
Neoplanta
Neoplanta ne govori le o Novem Sadu, temveč je paradigma celotne Evrope in predvsem Balkana ter njune groteskno-tragične sodobne zgodovine preteklega stoletja – to naj bi bilo obdobje "neizmernega in skokovitega" napredka, ki pa je pravzaprav napredek v svoji najbolj krvavi, brezčutni, neosebni, šovinistični obliki in maniri. Uprizoritev se v plasteh loteva sodobne problematike; soočenje z realnostjo je omejeno in izprijeno, soočenje z zgodovino še veliko bolj – sentimentalnost in nostalgija meglita pogled.

SNG Drama / Levi oder
ob 23:00
BIO::LOGIKA – BIO::GRAFIKA − BIO::MEHANIKA
Zavod Delak
Leta 2011 je preminila odličnica gledališke umetnosti, igralka petdesetletne predstave NOORDUNG:: 1995–2045, Milena Grm. Informans procesira živost njenega obraza, mehanskost njenega skeleta in živost gledališke predstave. Osrednja objektivnost informansa je BIO::TRANSMITER, antena, ki bo leta 2045 povezovala našo gravitacijsko resničnost z umetniškim satelitom "MG", nameščenim na ekvatorialni orbiti. Kosovel: UMETNIK JE ANTENA!

Komuna
ob 19:30
Francoska suita (Suite française)
Med drugo svetovno vojno se po nacistični okupaciji Francije v podeželsko hišo mlade Lucille naseli častnik nemške vojske. Kljub začetnemu nezaupanju se med njima splete tiha naklonjenost, kar želi Lucillina tašča izkoristiti za pridobivanje in posredovanje koristnih podatkov uporniškemu gibanju. Toda ko se okupatorjeva agresija nad Francozi stopnjuje, se Lucille znajde pred usodno dilemo, ali naj uboga svojo pamet in izda svoje srce ali pa naj sledi svojim čustvom pogubne romance.

Kinodvor
ob 18:15
Mama je ena sama    (Mama je ena sama)
Mama je ena sama je delno animirani komični dokumentarec o tipično slovenskem arhetipu mučeniško-posesivne matere ter o maminih sinčkih, med katere sodijo tudi nekateri izmed najznamenitejših Slovencev.

ob 19:00
Phoenix    (Phoenix)
Psihološka drama, postavljena med ruševine Berlina leta 1945, je zgodba o ženski, ki trmasto verjame, da lahko ljubezen preživi grozote vojne. Triler noir s pridihom Vrtoglavice je posnel Christian Petzold, eden največjih mojstrov t. i. berlinske šole.

ob 19:30
Pogled tišine    (The Look of Silence)
"Pogled tišine je globok, vizionarski in osupljiv." - Werner Herzog. "Eden največjih in najmočnejših dokumentarcev, kar jih je bilo kdaj narejenih. Prodoren komentar o človeškem stanju." - Errol Morris. Velika nagrada žirije na Beneškem filmskem festivalu.

ob 21:00
Takšna pač je    (She's Funny That Way)
Najnovejši film Petra Bogdanovicha je prikupno prismojena romantična komedija, kakršne že dolgo nismo imeli priložnosti videti. Veteranskega režiserja so navdihnile screwball mojstrovine iz hollywoodskih zlatih časov ter kralj "spalnične farse" Georges Feydeau, čigar moto je bil: "Vsak, ki ne bi smel vstopiti v sobo, naj vstopi v sobo."