Teden možganov 2021: Človek ni otok

Kanal 1:

16:00–16:15  Uvodni nagovor: Nastja Tomat in Kristina Kolle 

16:15–17:05  Zgodnji odnosi in duševno zdravje, dr. Sana Čoderl Dobnik, klinična psihologinja 

17:10–18:00  Samopodoba in motivi jaza, ki jo sooblikujejo, prof. dr. Andreja Avsec, psihologinja  

18:05–18:55  Ljubezen in sovraštvo – dve plati istega čustva?, prof. dr. Gregor Majdič, nevroendokrinolog  

Kanal 2:

17:00–18:00 Ločitev v partnerskem odnosu, Milenko Kovačević, psihoterapevt 

18:00–19:00 Odvzem otroka – miti in resnice?, Eva Šinko, socialna delavka 

na povezavi

Inštitut za delavske študije ob 19:00: Sandro Mezzadra: Life, Labor, and Struggles in a Post-Pandemic Capitalism

Pandemija, biopolitika, nove oblike dela... italijanski post-operaistični avtor je bil pri nas preveden s knjižico »Meja kot metoda« z leta 2013.

Aksioma ob 19:00: (re)programiranje: Infrastruktura

Alternativna Zemlja, Pogovor z Benjaminom Brattonom

aksioma.org/reprogramming

V okviru Taktike & praksa #10: (re)programiranje, 
serije spletnih pogovorov z misleci svetovnega formata, ki jih kurira in vodi Marta Peirano.

Mudi se nam; celo leto 2030 bi lahko bilo prepozno. V temeljih moramo spremeniti naša mesta, tehnologije in ekosisteme, če hočemo zagotoviti, da bo naš planet še naprej podpiral zemeljsko življenje. Toda kako naj bi to potekalo? Naše apokaliptične, postkolonialne fantazije nam zastirajo pogled. Sanjamo o uspevanju v nemogočih razmerah oddaljenih planetov, ne znamo pa si zamisliti vzpostavitve boljših razmer na Zemlji. V knjigi The Stack si je Benjamin Bratton zamislil model globaliziranih algoritmov, ki ga je potem uporabil kot orodje za projekt preoblikovanja planeta, tj. za teraformacijo ne Marsa, pač pa Zemlje. Razpravljali bomo o tehničnih, družbenih in političnih infrastrukturah, ki so potrebne za tak projekt. "Naloga preprečiti eno prihodnost," zapiše, "zato da bi se, če bomo imeli srečo, lahko zgodila druga."

Benjamin Bratton je vodja triletnega programa oblikovalskega raziskovanja in možganskega trusta, imenovanega The Terraforming, na Inštitutu za medije, arhitekturo in oblikovanje v Moskvi. Je tudi profesor vizualnih umetnosti in direktor Centra za oblikovanje in geopolitiko na University of California v San Diegu, predava digitalno oblikovanje na  European Graduate School v Švici in je gostujoči profesor na Southern California Institute of Architecture v Los Angelesu.

Brezplačno

MKL ob 19:30: Nova frekvenca: Gašper Bertoncelj (prenos posnetka)

Če komu, potem so se otroške sanje uresničile Gašperju Bertonclju. Morda se res ne vozi z limuzinami in zasebnimi letali, temveč z navadnim avtomobilom ter letali avionskih družb, vendar živi izključno od ter z in navsezadnje tudi za glasbo. Z bobni se je prvič srečal v kranjski godbi in kmalu zatem začel obiskovati zasebne ure pri Ratku Divjaku, pot pa ga je nato vodila najprej v Linz, kasneje v New York ter nazadnje v Tel Aviv, kjer živi približno deset let. Letos se z družino vrača v Slovenijo, čakata pa ga še dva mejnika: izid novega, četrtega albuma in izid slovenske izdaje knjige The Brush Book, ki je lansko leto že ugledala luč v angleščini. Gre za učbenik igranja bobnov z metlicami, saj je Bertoncelj na tem področju postal avtoriteta. Svojo tehniko je izpilil skozi sodelovanja z najrazličnejšimi glasbeniki in jo analiziral toliko časa, da je prišel do osnovnih prvin, zaradi katerih tudi lahko zagovarja stališče, da so metlice primerne za igranje prav vseh stilov ter žanrov. Poleg tega nam bo zaupal številne dogodivščine, ki jih hrani kot spomin na potovanja po svetu, prve vtise, ki so ga preželi ob prihodu v Ameriko, beseda pa se bo dotaknila tudi pravila, ki si ga je postavil že na samem začetku profesionalne kariere: kompromisov ne bo sprejemal, živeti želi izključno od glasbe. Vse to in več na novi izdaji Nove frekvence.

20:00 koncert Gašper Bertoncelj tria

Beletrina ob 20.00: Marjan Tomšič

Vesna Mikolič se bo pogovarjala s pisateljem Marjanom Tomšičem ob izidu popravljene in dopolnjene izdaje romana Zrno od frmntona.

Roman, ki opisuje razmere in resnične dogodke v ženskem zaporu ter obuja spomine na medvojna leta v Istri, predstavlja enega najpomembnejših slovenskih romanov 20. stoletja. Prvič je izšel leta 1993, nato v ponatisu in nekoliko prenovljen leta 2004. Ta izdaja je obogatena z avtorjevim predgovorom, v katerem prvič spregovori o okoliščinah, ki so spremljale prvo objavo tega romana.

Na drug stran:

Experimental Sound Studio:

 01:00 OPTION: Gabby Fluke-Mogul

Na povezavi

Neobvezna priporočena donacija: 5 dolarjev

Roulette ob 01:00: Shelley Hirsch: The Body Remembers featuring Michael J. Schumacher and Joanna Mattrey

na povezavi

za donacije (mogoče sprejmejo pa tud zastonjkarje)