Metelkova:

 

Galerija Nočna izložba Pešak ob 20:00: Predfestivalski dogodek Rdeče zore – Razstava "Prstan": Anna Ehrlemark

Razstavo Prstan sestavlja pet grafik, ki so se naselile v hodnik, za okna stavbe Pešak, kjer obsijane lebdijo visoko nad glavami obiskovalcev. Iz črnine tako izstopajo močne, jasne oblike, ki ustvarjajo bolj in manj abstraktne objekte in razpoloženja.

Dela Anne Ehrlemark ste najverjetneje že srečale_i. Poleg ilustracij in stripov, ki so bili objavljeni v mnogih publikacijah, je oblikovala tudi plakate, njena poslikava Sestri pa se še vedno dobro drži zunanje stene Menze pri koritu v AKC Metelkova mesto. Redne obiskovalke_ci ter spremljevalke_ci Rdečih zor jo poznate tudi kot avtorico vsebinsko in oblikovno premišljene vizualne opreme festivala. Tokrat smo jo povabili, da v Galeriji Nočna izložba Pešak predstavi svoje delo.
Razstavo Prstan sestavlja pet grafik, ki so se naselile v hodnik, za okna stavbe Pešak, kjer obsijane lebdijo visoko nad glavami obiskovalcev. Iz črnine tako izstopajo močne, jasne oblike, ki ustvarjajo bolj in manj abstraktne objekte in razpoloženja.
Najmočnejša med njimi je prav gotovo upodobitev prstana, postavljena na začetek vrste, če podobe beremo od leve proti desni. Tej sledi zadnja izmed grafik, podoba verige, ki spominja na ogrlico in predstavlja nekakšen nenavaden odmev na prstan, ta dragoceni obroček z bogatim kamenčkom.
Zaradi načina izpostavitve predmetov in shematizacije ne moremo razbrati, kdo ju daje v dar, kar vzbuja tesnobo. Ne vemo, kaj sili prstan na prst, kot tudi ne vemo, čigav je prst. Skrivnostne so tudi roke, ki se stegujejo v sliko in z nam neznanim namenom obdajajo verigo okoli vratu na delu z naslovom Veriga. Ti dve deli sta med najbolj povednimi. Sorodni sta si v tem, da se v njiju pojavlja darovanje, prejemanje, ki presega zgolj materialnost. Pričakovanja, odzivi ter razlogi, ki stojijo za njimi, so nevidni, kot so nevidni tudi obrazi. Ne vidimo celotne slike, tako simbolno kot dobesedno. Na srednji grafiki je podoba obraza, razdeljenega na več delov, ki nemo opazuje. Obdajata jo dve abstraktnejši upodobitvi. Deli z naslovom Ptice in Osmica zgodbo dopolnjujeta z nasprotujočimi, a ne vedno izključujočimi se občutji svobode in groze. Iz Osmice strmi par oči, ki je navzoč tudi na delih Veriga in Obraz.
Posamezne podobe, kot besede, zložene ena ob drugo, nudijo gledalcu v branje vizualno pesem, ki v sebi skriva besede: The ring is a silent promise, a gift that you can’t return, an offer you can’t refuse. Somebody is going to look after you after all, inshallah.1 (Anna Ehrlemark). Anna Ehrlemark v razstavi odlično strne nasprotujoča si občutja, ki v gledalkah_cih vzbujajo nelagodje in so kot taka zanimiva alegorija sodobnega življenja, prenapolnjenega s paniko, strahom pred prihodnostjo in ujetostjo, ki pa kljub vsemu nista nespremenljivi. V tem smislu sporočilo razstavljenih del ohranja upanje na boljšo prihodnost.
Anabel Karolyn Černohorski
Anna Ehrlemark (1981) je striparka, ilustratorka in jezikoslovka. Med letoma 2001 in 2009 je živela med Ljubljano in Zagrebom, zdaj pa se je ustalila ob Severnem morju, v mestu Gothenburg na Švedskem. Slikala in risala je s hrvaškimi stripovskimi umetniki KOMIKAZE ter delala kot oblikovalka in organizatorka v KUD Mreža in Menzi pri koritu. Od leta 2012 je ena od sodelavk festivala Novo Doba v Beogradu in pajkovka v mreži Fijuk, ki združuje striparje ob Jadranskem morju. Počne tudi druge reči, kot je kolektivna performativna umetnost s švedskim kolektivom ÖFA-kollektivet. Kot raziskovalka deluje na švedskem inštitutu za jezikoslovje Univerze v Gothenburgu.
Več na ehrlemarken.se/.

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Chopstick Dubplate Live - Chopstick Dubplate je mednarodni kolektiv v zasedbi poznanih DJ-ev in producentov: Jacky Murda, Aries in Tuffist. Kolektiv znan po svojem jungle soundu in po kultnih vinilnih izdajah na katerih gostujejo renomirani vokalisti reggae scene. Support: Sheco & Shugaman (HR)

 

Glasba izven:

 

Križanke, Viteška dvorana ob 19:30: Koncert samospevov

Tolminska ljudska
Riba faronika nosi svet
Marjan Peternel
Petelinček je zapieu (Beneška ljudska) noviteta
Jezus in Ajdovska deklica (Ljudska iz Križa pri Trstu) noviteta
Johannes Brahms (1833–1897): Deutsche Volkslieder

Ambrož Čopi (1973)
Se tičice lepo pojo (Belokranjska ljudska)
Uroš Krek (1922–2008)
Bejži ftiček (Prekmurska ljudska)
Ambrož Čopi (1973)
… šće wtićace so snuwale (Rezijanska ljudska)
Pavle Merkù (1927–2014)
Tan dol na ravnin polju (Beneška ljudska)
Ambrož Čopi (1973)
Jnjya čewa jti gna (Rezijanska ljudska)
Karol Pahor (1896–1974)
Belokranjske otroške pesmi (Božo Račič)
Angleške ljudske pesmi:
Oliver Cromwell (Otroška iz Suffolka)
Little Sir William (Ljudska iz Somerseta)
O can ye sew cushions (Škotska ljudska)
The Deaf Woman’s Courtship (Apalaška ljudska)
The Salley Gardens (Irska melodija, besedilo W. B. Yeats)
Andrej Misson (1960)
Bon šla na goro (Terska ljudska) prva izvedba v Sloveniji
Rast, rasti rožmarin (Napev iz Pijave Gorice) prva izvedba v Sloveniji
Lepa Anka kolo vodi prva izvedba v Sloveniji

 

Zoo ob 20:00: Jazz ponedeljki

Jure Pukl-saksafon
Jani Moder -kitara
Robert Jukič- bas
Ratko Divjak - bobni
Vstopnine ni !

 

Teater, odrske deske, predstave,...:

 

SMG ob 19:00: F. M. Dostojevski - Diego de Brea: Zločin in kazen

Prevod romana: Marjan Poljanec
Igrajo: Matija Vastl, Ivan Godnič/Robert Prebil, Sandi Pavlin k.g., Romana Šalehar, Daša Doberšek/Helena Peršuh k.g., Dario Varga, Olga Kacjan/Draga Potočnjak, Željko Hrs, Uroš Maček, Marinka Štern, Olga Grad, Boris Kos
"Zločin in kazen je zgodba o tistem, kar ljubim, česar se bojim in po čemer hrepenim, kjerkoli in kadarkoli jo odprem, me prestraši in popolnoma prevzame, zato se počutim kot duhovni otrok Dostojevskega, četudi ubog in nebogljen. To je zgodba o vzgoji srca, nekakšna pasijonska igra z vsemi štirinajstimi postajami in epilogom – vstajenjem," pravi Diego de Brea.
Lastna priredba je režiserju omogočila avtonomno (glede na roman in že znane priredbe) raziskovanje čudežnega kozmosa Dostojevskega. Skupaj z odlično igralsko ekipo je raziskoval emocionalna stanja, moč strahu, bojazni in zaskrbljenosti, beg, bežanje, begstvo, bolečino zaradi odsotnega in izgubljenega očeta, izzivanje življenja, ki pripelje onkraj dobrega in zlega in se naposled klavrno konča v najglobljem blodnjaku krivde in trpljenja. Predstava se dotika vprašanja prerojenja in vstajenja, zločina kot metafizične ideje, kazni kot propada ideje in vzpostavitve dvoma. "Kazen je, da vzameš nase trpljenje in se skozenj očistiš." (Diego de Brea)

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Čarobna gora

"Bolezen je nekaj častivrednega … neumen človek je zdrav in navaden, bolezen pa mora narediti človeka plemenitega, pametnega in posebnega." – Thomas Mann

Mannova Čarobna gora (1924) sodi med tiste najznamenitejše romane dvajsetega stoletja, ki tako za bralce kot za kritike in teoretike vse do danes ohranjajo skrivnostno privlačnost.
Zgodba o mladem inženirju ladjedelništva Hansu Castorpu, ki pride v mondeno višinsko zdravilišče za štirinajst dni obiskat bolnega bratranca, a tam še sam zboli in ostane celih sedem let, je izhodišče za najkompleksnejšo pripoved o stvareh telesa in duha....
Mannova Čarobna gora (1924) sodi med tiste najznamenitejše romane dvajsetega stoletja, ki tako za bralce kot za kritike in teoretike vse do danes ohranjajo skrivnostno privlačnost.
Zgodba o mladem inženirju ladjedelništva Hansu Castorpu, ki pride v mondeno višinsko zdravilišče za štirinajst dni obiskat bolnega bratranca, a tam še sam zboli in ostane celih sedem let, je izhodišče za najkompleksnejšo pripoved o stvareh telesa in duha. Vključuje tako idejna in nazorska vprašanja turbulentnega časa z začetka dvajsetega stoletja kot tudi širšo sliko dekadentne družbe, ki se v eskapizmu zaprtega in zavarovanega okolja sanatorija sicer osredotoča na konkretne pljučne bolnike, a razkriva predvsem podobo (tudi našega) bolnega sveta vprašljivih in propadajočih vrednot. Svojevrstni zdraviliški mikrokozmos je Mann prežel z ironijo, obenem pa vnesel vanj poezijo in magičnost poslednjih skrivnosti fizisa, duše in srca, pa tudi kritiko nase osredotočene elite in institucij, ki z negovanjem bolezni kujejo profit.
Čarobna gora se konča z odhodom glavnega junaka na bojišče prve svetovne vojne in tako ponuja tudi svojevrstno izhodišče za razmislek ob stoti obletnici njenega začetka.

mala drama ob 20:00: Zastave – Mož – Slepota

"Kam pa strelja humor vseh časov: v svetinje in tabuje, v prepovedano …" – Vitomil Zupan

Ob stoti obletnici rojstva Vitomila Zupana pripravljamo uprizoritev, ki bo kolažno združila tri drame in tri pesmi tega velikana peresa. Režiser in avtor priredbe Mare Bulc bo Zupanova krajša dramska besedila Upor črvov (1969/70), Atentator in kralj (1971) in Bele rakete lete na Amsterdam (1973) prepletel, da bodo tvorila novo dramsko celoto. Dodal jim bo pesmi Slepota, Mož in Zastave iz Zupanove zbirke Polnočno vino, ki je nastala v istem obdobju kot omenjene igre.
Jedro priredbe so trije Zupanovi umetniki: pesnik iz Črvov, pisun iz Raket in komedijant iz Atentatorja. Njihove zgodbe se izrazito navezujejo na današnji čas in režiser ne skriva želje po komentiranju aktualnega dogajanja v državi.
Zgodba komedijanta atentatorja je vpeljana kot igra v igri: osebe iz Upora črvov in Belih raket...
Več informacij o predstavi

Ob stoti obletnici rojstva Vitomila Zupana pripravljamo uprizoritev, ki bo kolažno združila tri drame in tri pesmi tega velikana peresa. Režiser in avtor priredbe Mare Bulc bo Zupanova krajša dramska besedila Upor črvov (1969/70), Atentator in kralj (1971) in Bele rakete lete na Amsterdam (1973) prepletel, da bodo tvorila novo dramsko celoto. Dodal jim bo pesmi Slepota, Mož in Zastave iz Zupanove zbirke Polnočno vino, ki je nastala v istem obdobju kot omenjene igre.
Jedro priredbe so trije Zupanovi umetniki: pesnik iz Črvov, pisun iz Raket in komedijant iz Atentatorja. Njihove zgodbe se izrazito navezujejo na današnji čas in režiser ne skriva želje po komentiranju aktualnega dogajanja v državi.
Zgodba komedijanta atentatorja je vpeljana kot igra v igri: osebe iz Upora črvov in Belih raket se namreč srečujejo kot igralci ljubiteljske gledališke skupine, ki vadi in premierno uprizori Atentatorja in kralja. Dramaturški prijem, ki ga je Zupan uporabil v Atentatorju, je Bulca inspiriral, da ga je razširil in poglobil ter podnaslovil svojo priredbo kot "igro v igri v igri".

 

Cankarjev dom:

Linhartova dvorana ob 20:00: Iztok Mlakar: Sljehrnik

Bis! abonma in izven Gledališka predstava

Režija: Vito Taufer
Scenografija, kostumografija: Samo Lapajne
Glasba: Iztok Mlakar
Igrajo: Iztok Mlakar, Marjuta Slamič, Rok Matek, Teja Glažar, Igor Štamulak, Ajda Toman, Ivo Barišič, Radoš Bolčina
Koprodukcija: SNG Nova Gorica, Gledališče Koper
Iztok Mlakar se je za komedijo v verzih navdihoval pri Hugu Hofmannsthalu, ki je po angleški srednjeveški moraliteti The Sononynge of Everyman pred stoletjem za Salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka. Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik - Pepi je zapleten v nič kaj zgledne odnose z Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem in Putano ter sveto trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom. Toda v življenju ni gotovega nič drugega kot smrt in davki. Novodobni slovenski bogataš Pepi se tega zave, ko na vrata potrka izterjevalka, pred katero ni mogoče ubežati.

Vstopnina: 22, 19, 16, 13 EUR

Kosovelova dvorana ob 20:00: Polona Vetrih, Saša Tabaković: Mi Ha Iš – kdo si človek

Gledališko-glasbeni večer

Produkcija: CD
Igrata: Polona Vetrih, Saša Tabaković
Glasbeniki: Janez Dovč, Boštjan Gombač, Goran Krmac, Vasilij Centrih
Oblikovanje scenografije in kostumov: Rosana Knavs
Ko je v 11. stoletju nastal čudoviti psalm MI HA IŠ, ga je veliki rabin pospremil na pot z besedami: "Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in mu vlije novo upanje, kajti časi so hudi …"
MI HA IŠ tudi danes išče človeka; pravega človeka, tistega, ki mu je upanje odvzeto, išče psalm MI HA IŠ o prijateljstvu in medsebojnem zaupanju. Kajti tudi danes so hudi časi.
Sporočilo pravi, da je kralja Davida, misleca, vojščaka in poeta, v snu obiskal tisti edini in vsemogočni, v katerega je David verjel in mu zaupal, ter mu naročil, naj sezida tempelj, ki bi s svojo mogočnostjo in lepoto osupnil svet. Kralj David je sklical svoje ljudstvo in ni bilo dolgo, ko je bil tempelj sezidan, v ponos in veselje vseh. Prišli pa so vojaki nekega drugega ljudstva, predstavniki neke druge kulture, ki so menili, da je edino pravo tisto, kar oni mislijo, da je prav. Porušili so tempelj in zasužnjili Davidovo ljudstvo. Iz bolečine ljudi, ki so izgubili tisto, kar jim je bilo najbolj sveto, so se porodile najlepše melodije, iz melodij najlepše pesmi in poezije, iz pesmi najlepše zgodbe in pripovedi, iz pripovedi anekdote in nazadnje, iz vsega napisanega in povedanega, so nastale modrosti in hudomušne šale.
Zapisano je. Človek je na svetu zato, da pije, jé in si razveseljuje dušo.

 

Atrij ZRC OB 18:00: Simpozij: Kaj je KAPITAL?

Strinjamo se lahko, da je “kapital” ime nečesa, kar danes – kot že vsaj zadnji dve stoletji – obvladuje družbeno realnost. Hkrati se lahko strinjamo, da je “kapital” v pomembnem smislu tudi ime problema te realnosti in nasploh osišče leve kritične teorije. Toda, ali ga zares znamo misliti? Podobno kot kapital sam neujemljivo nadvladuje družbeno življenje, tako se zdi, da pojem kapitala obvladuje in določa naše mišljenje te realnosti, ne da bi bil sam razčlenjen.
Vsakdanja misel si tu pomaga tako, da kompleksnost abstraktnega pojma nadomešča s konkretnostjo podobe, tj. kapital razume na način, da ga spoji z njegovimi oprijemljivimi, upodobljivimi nosilci: odvisno, koga vprašamo – kapital lahko pomeni pohlepnega izkoriščevalca s cilindrom in monoklom, inovativnega enterpreneurja, kopico bolj ali manj sofisticirane mašinerije ali pa, najneposredneje, zajeten kup denarja. Toda že, ko se soočamo s procesi financializacije, s katero se kapital, kot se zdi, vedno manj trudi nadevati si slikovito in oprijemljivo obliko, postane povsem jasno, da je treba ta izmuzljivi pojem zagrabiti drugače.
Hkrati pojem ne megli le vsakdanjega pogleda, precejšno zmedo povzroča tudi v znanstvenem okolju. So odkrivanja novih vrst ne-ekonomskega kapitala – socialnega, kulturnega, človeškega – v resnici konceptualno smiselna? In na drugi strani, ali kapital sploh res uspe razumeti ekonomska znanost sama, ki v svoji neoklasični podobi povsod vidi predvsem horizontalno tržno interakcijo avtonmnih racionalnih posameznikov?
Naj nam gre za kritiko dominantnega diskurza (“privabiti je treba kapital”) ali za poskus artikulacije alternative (“odpraviti moramo kapital”), danes ni nič manj kot kadar koli prej smiselno lotiti se premisleka o tem zagatnem pojmu, obuditi uvid, da pri njem ne gre zgolj za tehnični koncept, temveč za nekaj, kar vzpostavlja družbeno ontologijo modernosti.
Dogodek je nastal v soorganizaciji Inštituta za delavske študije, knjigarne Azil in založbe Sophia ter ob podpori Javne agencije za knjigo RS.
URNIK SIMPOZIJA:
18:00 I. panel: Kapital in subjekt
Miha Andrič: Kapital: med označevalcem in subjektom
Martin Hergouth: Je kapital lahko filozofski pojem? Skica Marxovega mesta v problematiki moderne filozofije
Tibor Rutar: Kapital – kakšen družbeni odnos?
19:15 Odmor
19:30 II. panel: Kapital in ekonomija
Sašo Furlan: Kapital med rečjo in abstraktno kvantiteto
Anže Dolinar: Kapital kot posredovanje
Urban Sušnik: Kapital v ekonomski teoriji

 

KOŽ ob 18:00: V iskanju naših korenin: podobe preteklosti – Arne Hodalič in Mare Lakovič

Predavanje bo govorilo o problematiki izginjanja zadnjih tradicionalnih plemenskih kultur Afrike, zlasti v južni Etiopiji v porečju reke Omo.
Oba predavatelja bosta spregovorila tudi o družbeni neenakosti v deželah tretjega sveta, civilizacijskih in verskih konfliktih, vojnih žariščih, revščini, begunskih taboriščih ter tudi o fotografskih izkušnjah iz njunih zadnjih skupnih odprav v tem delu Afrike.
 

Kiberpipa ob 18:10: Večer namiznih družabnih iger

Vabimo vas na avanturo v svet družabnih in namiznih iger! Odpravljamo se onkraj Monopolija in daleč od Človeka-ki-se-ne-jezi, a brez strahu, izkušeni vodiči vam bodo razložili pravila in pokazali, kako imeti srečo, razvijati strategijo in se

Društvo Igrolog vabi na avanturo v svet družabnih in namiznih iger!
Obiskali bomo deželo družabnega zafrkavanja in smejanja, malo mozganja, malo spuščanja možganov na pašo, malo rovarjenja proti drugim in malo kar tako, da se imamo fajn. Odpravljamo se v kraje onkraj Monopolija in daleč od Človeka-ki-se-ne-jezi, a brez strahu; izkušeni vodiči vam bodo razložili pravila in pokazali kako izzvati srečo, kako tekmovati, sodelovati in uživati na poti.
Tura je primerna za vse od najstnikov do upokojencev, ustrezna za radovedneže in za izkušene igralce. Potrebna oprema: veselje do raziskovanja.
Udeležba brezplačna!

 

Modrijanova knjigarna ob 19:00: Brutnskopija – Trije družbeno angažirani in kritični intelektualci. O več kot treh družbenih aktualnostih

Trije družbeno angažirani in kritični intelektualci. Trije pisci. Najmanj trije različni zorni koti. O več kot treh družbenih aktualnostih. V enem večeru.

O čem sploh razmišljajo? Razmišljajo res o tistem, o čemer pišejo? Zakaj sploh pišejo? Se bodo glede tistega, za kar bo šlo, vljudno sporekli? Kdo bo argumentirano nasprotoval prvi? Bi se jih slišalo, če bi šepetali? Lahko bi se šli politiko ... Kam naj se zatakne filozofijo? Se sploh lahko o čem strinjajo? Kako velike stvari bodo zelo razkrili? In zgodba o tistem, ki je kupoval, da bi prepričal uradnika, ki je ostal brez podrejenih obveznic prav najbolj naše od naših bank, vsi pa so ostali (ali vsi ostali so … ?) komunisti? Tako nekako ...
Andraž Teršek v pogovornem druženju s Tanjo Lesničar Pučko in Grego Repovžem.
Kdo so? Pa saj to vemo.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Branje otroške literature – Michael Stavarič

Michael Stavarič je avstrijski pisatelj in prevajalec, ki se v svojem literarnem ustvarjanju posveča nadrealističnemu združevanju absurdnega, grotesknega in ironičnega. Poleg poezije, proze in esejev se posveča pisanju otroške literature. Literarni večer bo namenjen prebiranju avtorske literature, ki je bila uvrščena na seznam sekcije IBBY. Dogodek, ki bo potekal v nemškem jeziku bo povezoval Johann G. Lughofer.

 

Klub CD ob 20:00: Festival literature sveta Fabula 2015: Literarni večer s Clémentom Bénechem, povezuje: Agata Tomažič

Na drugem literarnem večeru festivala, ki bo v ponedeljek, 2. marca, se nam bo s svojim kratkim romanom predstavil mladi avtor Clément Bénech.

Roman nosi naslov Slovensko poletje in se v nekaj dneh odvije na Bledu in v Ljubljani. Mlad študentski par išče smisel svojega sobivanja in preživlja poletne počitnice na potovanju v Sloveniji. Bodoča doktoranta zgodovine slovenskemu bralcu predstavita prestolnico in Bled ter njune znamenitosti z radovednim pogledom tujca, ki vidi vse enako, a hkrati malce drugače.

 

Bežeče sličice:

 

Kinoteka:

18:00 Večer SFA: Butnskala, Franci Slak, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 35mm, 1.66, barvni, 94'

Mladi Ervin Kralj (Emil Filipčič) neke deževne noči sreča Profesorja (Marko Derganc), trikratnega doktorja znanosti, ki ga zaupno povabi med butnglavce. To je čudna skupina ljudi, ki se z glavami zaletavajo ob skalo, ob tem pa se jim prikazujejo stekle lisice, ki naj bi ogrožale svet. Fantastično-groteskna komedija o boju za oblast se na koncu sprevrže v tragikomedijo, ki se tiče tudi gledalca: kritika totalitarizma, ki zaveje s platna, je zdaj še nekoliko bolje razumljena kakor v osemdesetih, ko morda časi le niso bili tako trdi – politiki nas nagovarjajo z joggingov po daljnih krajih; tv voditelji na nas z malih ekranov prežijo s srebrnimi nasmehi in tulijo na nas, kakor da mikrofonov še niso iznašli; delavci garajo šestnajsturni delavnik; in poteptati moramo vse, kar je ostalo od narave, postreliti, kar brenči, laja ali smrdi ... Absurdni liki, srečni, delovni in zazrti v prihodnost, so danes videti zelo realistični. Glavnemu junaku pa ni nič jasno.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:00 Retrospektiva: François Truffaut

Moški, ki je ljubil ženske (L'homme qui aimait les femmes), François Truffaut, Francija, 1977, 35mm, 1.66, barvni, 118', svp  

Na prvi pogled je komedija Moški, ki je ljubil ženske morda videti kot nenavaden odmik v Truffautovem ustvarjanju, a se v njej zrcalijo nekatere avtorjevih osrednjih preokupacij. Osnovni zaplet – življenje in smrt serijskega ženskarja Bertranda Morana (Charles Denner) – Truffautu omogoča, da raziskuje zapletenost ljubezenskih razmerij, temo, h kateri se je vračal vse življenje. V zgodbi se resda ne zgodi veliko, a film dobi v rokah mojstra vizualnega pripovedništva globok in zlovešč filozofski odzven.
»Ameriški film odlično upodablja 'junake', poslanstvo evropskega filma pa je najbrž prikazovanje resnice o ljudeh, se pravi razkrivanje njihovih slabosti, protislovij in celo laži.« François Truffaut

 

Kinodvor:

17:00 Banda punc (Bande de filles), Céline Sciamma, Francija, 2014, DCP, 112'

Za KUL in za izven

Režiserka Vodnih lilij in Pobalinke v svojem najnovejšem filmu znova sledi odraščajočemu dekletu, ki išče svojo identiteto, razpeta med lastnimi željami in pričakovanji družbe. Otvoritveni film sekcije Štirinajst dni režiserjev festivala v Cannesu.

21:00 Ljubljanska premiera novih slovenskih kratkih filmov:

Naši kratki 6, Slovenija, 2014

Projekcija v prisotnosti avtorjev in filmskih ekip. Pogovore bo vodil Jure Longyka!

Mala dvorana ob 20:30:

V kleti (Im Keller), Ulrich Seidl, Avstrija, 2014, 85'

Po velikopotezni trilogiji Paradiž se Ulrich Seidl vrača k dokumentarnemu filmu s tragikomičnim filmskim esejem, ki se spusti globoko v mračno podzemlje avstrijske duše.

 

Kino Komuna:

17:00 Še vedno Alice, drama, Richard Glatzer, Wash Westmoreland, ZDA, 2014, 101'

19:00 Avtošola, komična kriminalka, Janez Burger, Slovenija, 2014, 79'

20:45 Petdeset odtenkov sive, romantična drama, Sam Taylor-Johnson, ZDA, 2015, 125'