Metelkova mesto:

A-Infoshop ob 19:00: Alternativna tržnica in piknik! - več ko fer

Zelenjava divje raste, tako da se bodo našli marsikateri presežki. Zamenjajte svojo zelenjavo, naberite si zelen sveženj za prostovljne prispevke,... Na tržnici se najde marsikaj od česna do bučk, od jajc do olivnega olja, od vina do moke, od sira do medu...

PRIDI, PRINESI, MENJAJ

Zadruga Urbana bo koordinirala alternativno tržnico na kateri se bo menjalo, dajalo in tako naprej. Da ne bo manko veganskih večerij pustil prevelike luknje v želodcu, vam bomo pripravili zelenjavni žar.

 

Gala hala ob 20:00: HRUPNI DIDŽEJI: theHITZ

Puhteč beton, mizica na vrtu, noge na pesku, roke pa objemajo mrzlo pivo. In cel seznam plešočih, udrihajočih, sporočilnih, fleksibilnih ali pa senzibilnih hitičev Hrupove zaveze. Starih ali novih, znanih ali internih, vsekakor vrednih posluha. zasedba: BLUSH HOLOMONDO KREJZER MA TITS

Vstop prost

 

Jalla Jalla ob 20:00: Torkpedo > Zardoz (1974)

 

Glasba izven:

MGLC ob 20:00: Poletje v MGLC - koncert: Duo Aritmija

Duo Aritmija, etno balkan, flamenko, jazz, country

Zasedba: kitarski duet Tilen Stepišnik in Šemsudin Džopa – Dino
Duo Aritmija je že od leta 2002 z muziciranjem, ki bazira na akustično-instrumentalni interpretaciji avtorske glasbe, na reinterpretaciji tradicionalne etno sporočilnosti znamenitih, tudi svetovno prepoznavnih melodij, pravzaprav posebna pridobitev, ki bogati slovenski glasbeni utrip. Poleg dua Aritmija pa dvojec sestavlja tudi instrumentalno in aranžersko jedro skupine Sedef, s katero sta do sedaj izdala dva CD-ja.
Stepišnik in Džopa ustvarjata namreč že od začetka, ko je leta 2007 izšel prvenec Gonilna sila, leta 2010 pa Aritmija Live, avtorsko glasbo, kar daje duetu Aritmija polno umetniško kredibilnost in veljavo. Po dveh izdanih ploščah sta z izkušnjo uličnega nastopanja v letu 2012 izdala ploščo z naslovom Ulica, ki sta jo posvetila uličnim glasbenikom.
Pred koncertom med 18.00 in 20.00 pred Gradom Tivoli potekajo delavnice, primerne za otroke, družine in turiste, od 19.00 do 20.00 v galeriji pa kratka vodstva po aktualnih razstavah v slovenskem in angleškem jeziku.

 

Atrij Mestnega muzeja Ljubljana ob 20:30: "Ples v rdečem"

Koncert samospevov v izvedbi obetavnih mladih slovenskih umetnic, ki študirajo petje na prestižnih glasbenih ustanovah Dunaja, Berlina in Züricha.

 

Atrij Kavarne NUK ob 21:00: Festival Poleti v Nuk 2015 - Jazz večer med knjigami - Goran Bojčevski Quintet

Posebno druženje celjskega virtuoza na klarinetu, Gorana Bojčevskega, ki je k sodelovanju povabil nekaj izmed najboljših umetnikov jazzovske glasbe pri nas. Izjemni pianist Erik Marenče, Miha Koren na kontra-basu in bas kitari, tolkalist Bojan Krhlanko, Tomaž Marčič na harmoniki in Goran Bojčevski na klarinetu predstavljajo vrh dovršenosti. Ko se posamezne energije zlijejo v eno samo, dobimo eno čisto posebno zgodbo, ki dokazuje, da je prepletanje raznih glasbenih zvrsti ne zgolj mogoče, ampak čarobno. GB Quintet izvaja predvsem avtorsko glasbo Bojčevskega in pa tudi balkanske standarde v etno-jazz preobleki.

 

Jazzlent:

Oder Zavarovalnice Maribor, Minoriti ob 22:00: DIOGO NOGUEIRA & HAMILTON DE HOLANDA: BOSSA NEGRA (BRA)

Diogo Nogueira – glas

Hamilton De Holanda – mandolina

André Vasconcelos – kontrabas

Thiago de Serrinha – tolkala

Redko se v brazilski glasbi pojavi novinec, ki jih šteje komajda nekaj čez trideset in ki že s prvim albumom osvoji nagrado grammy za najboljši latinskoameriški album, na socialnem omrežju Facebook pa nabere večje število oboževalcev kot Gilberto Gil in Caetano Veloso skupaj (skoraj 4 milijone)! Diogo Nogueira je sin legendarnega pevca sambe Joãja Nogueire, ki je sinu sprva namenil kariero v profesionalnem nogometu, a Diogo se je po poškodbi kolena v celoti posvetil glasbi. Danes je med najbolj popularnimi pevci Brazilije.   

Skupina Bossa Negra je sodobna in obenem tradicionalna, saj na njeno glasbo bistveno vpliva 10-strunska mandolina Hamitona De Holande, ki velja za največjega virtuoza tega glasbila imenovanega tudi bandolim. Izjemno virtuoznost in edinstvena tehnika njegove igre so tako navdušili svetovno kritiko, da ga imenujejo »kralj« mandoline ali »Jimi Hendrix brazilske glasbe«; Ivan Lins, Hermeto Pascoal, Maria Bethânia in João Bosco pa so ga imenovali »eden najboljših glasbenikov na svetu.«

 

Teater, gledališče, odrske deske, art in drugo:

 

Moderna galerija ob 17:00: MG+: NSK od Kapitala do kapitala - javno vodstvo

Po razstavi bo vodila kustosinja asistentka razstave NSK od Kapitala do kapitala Ana Mizerit.

Leta 1984 so tri skupine, multimedijska skupina Laibach (1980), skupina vizualnih umetnikov IRWIN (1983) in gledališka skupina Gledališče sester Scipion Nasice (GSSN, 1983–1987), ustanovile umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK). Na dan ustanovitve NSK-ja se je oblikovala še skupina za oblikovanje Novi kolektivizem in pozneje še Oddelek za čisto in praktično filozofijo, Retrovizija, Film in Graditelji.
Razstava NSK od Kapitala do kapitala želi med drugim osvetliti dejstvo, da je bil NSK v zadnjem desetletju Jugoslavije vsaj v enaki meri kritik prihajajočega globalnega kapitalizma kot kritik propadajočega socializma. Pri tem je treba izrecno poudariti, da se je pri obravnavi socializma bistveno razlikoval od njegove liberalistične kritike. Pri NSK-ju ni šlo za uveljavljene načine umetniške kritike ali ironije, temveč za afirmativne postopke in nadidentifikacijo, s katerimi so posamične skupine med drugim artikulirale tudi to, kakšno družbo si želijo po razpadu socializma. S tem, ko so leta 1992 ustanovile NSK državo v času, so se odločile za globalno skupnost, temelječo ne na teritorialnih ali ekonomskih principih, ampak na estetiki in mišljenju.
Leta 1990 je Kozmokinetični kabinet Noordung (prej GSSN in Rdeči pilot) naredil predstavo Kapital; leta 1991 je IRWIN izdal knjigo in postavil razstavo Kapital; leta 1992 je Laibach izdal ploščo Kapital. S temi projekti so tri ustanovne skupine označile konec ideologije in začetek totalnega kapitalizma, ki je še danes za mnoge sistem brez alternative. Ne pa tudi za NSK, saj se je ta že ustanovil kot drugačna institucija in drugačna država, v konkretnem in abstraktnem pomenu besede.

 

MGLC ob 19:00: Poletje v MGLC - vodstva po razstavah v slovenskem in angleškem jeziku

MINI VODSTVA PO AKTUALNIH RAZSTAVAH ob torkih v juliju v galeriji MGLC od 19:00 do 20:00, v slovenskem in angleškem jeziku

Janez Knez, Pregledna razstava grafike
Slovenski slikar in grafik Janez Knez (1931−2011), zanimiv, radoživ in raznovrsten umetnik, izjemen risar in hkrati izvrsten kolorist, je v slovenski umetnostni zgodovini znan predvsem po seriji grafik iz revirjev in krajini v slikarstvu. Javnost precej manj pozna vse njegove vmesne faze od realizma do barvne geste. Faze, ki nimajo nekega logičnega zaporedja, ampak kažejo zgolj veselje do eksperimenta in neskončno radovednost. Če so te faze morda malce bolj znane v slikarstvu, pa jih ne poznamo v grafiki. Razstava prikazuje vse umetnikove ustvarjalne poti in stranpoti, njegovo ustvarjanje v grafiki, ki ga zaokrožujejo posamezne risbe, slike in plastike kot poudarki njegove vsestranske angažiranosti; umetnikov grafični opus dopolnjuje z deli iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra, v kateri je sedem grafičnih listov, večina jih pripada ciklusu zasavskih revirjev, nekaj pa njegovi abstraktni fazi iz osemdesetih let 20. stoletja.
Kustosinja: mag. Breda Škrjanec, postavitev razstave: Janez Mišo Knez
Grafike kapitalističnega realizma
René Block (kurator, galerist, založnik) je leta 1966 v Berlinu ustanovil založbo Edition Block, ki je danes ena najstarejših in najvplivnejših založb originalnih grafičnih del in multiplov mednarodno priznanih umetnikov. Založba je nastala v času, ko so se mnogi umetniki kritično odzvali na nove tehnološke in industrijske možnosti produkcije umetniških del. Leta 1968 je založba izdala mapo Grafika kapitalističnega realizma (Grafik desKapitalistischenRealismus), za katero je vsak izmed povabljenih umetnikov prispeval grafiko v tehniki sitotiska. Grafike predstavljajo ilustrativen in hkrati kritičen komentar blaginje in gospodarskega napredka zahodne družbe, razvoja potrošništva in ironičen komentar poudarjene družbene odgovornosti umetnika. Ob omenjeni mapi so na ogled še grafike iz posebne edicije z naslovom Vikend (Weekend), ki je bila izdana leta 1972 v obliki potovalnega kovčka z umetninami.
Umetniki: Joseph Beuys, René Block, KP Brehmer, KH Hödicke, Peter Hutckinson, Arthur Köpcke, Manfred Kuttner, Konrad Lueg, Sigmar Polke, Gerhard Richter in Wolf Vostell
Kustos: René Block

 

MSUM ob 19:00: +MSUM: Prepih - Sanela Jahić

Sanela Jahić je intermedijska umetnica, ki gradi vizualno in tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. S tehnološkimi orodji problematizira družbo in posameznike v njej. V svoji novejši produkciji postavlja raziskovanje kompleksnih odnosov med tehnologijo in družbo ter posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih odnosov. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko.
Razstava bo predstavila povzetek umetničinega nedavnega intenzivno produktivnega obdobja in njen izvirni novi način preciznega združevanja izvedbene mehanike z delavsko problematiko, tj. tematskih stalnic sodobne umetnosti, ki redko prideta skupaj. Čeprav se vsaj že od ugotovitev antropologa Marcela Maussa, znanih iz eseja "Telesne tehnike" (1934), ne moremo več izogibati obravnavi in rabi teles kot strojev ter s tem povezanim problemom konstrukcije, manipulacije in družbene določenosti rab telesa oziroma človeka, se še vedno nismo preveč oddaljili od dihotomnega razločevanja človekovega duha od telesnega (u)stroja. Avtorica v svojih delih opozarja na dejstvo, da civilizacija temelji na ideji spreminjanja in nadziranja, pri čemer avtomatizacija in robotizacija delovnega procesa še ne pomeni osvoboditve, temveč prej začetek nekega novega obvladovanja.
Sanela Jahić (1980, Kranj) je leta 2008 diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani z delom "Družbeni subjekt v kinetičnem objektu" in leta 2010 magistrirala na temo novih umetniških strategij v umetnosti v javnem prostoru na Univerzi Bauhaus v Weimarju. Živi in dela v Škofji Loki.

 

Hiša sanjajočih knjig ob 20:00: Andrej Detela - pogovorni večer o Sintropiji

Pogovor z Andrejem Detelo, kvantnim fizikom, izumiteljem, pisateljem in potopiscem, ki mu je uspelo dokazati zakon sintropije.

Andrej Detela, kvantni fizik, izumitelj, pisatelj, potopisec. Vse življenje si je prizadeval matematično dokazati zakon sintropije, kar mu je zdaj tudi uspelo.
Vabljeni na pogovorni večer, 7. julija ob 20. uri v Hiši sanjajočih knjig, na katerem bosta s Tjašo Koprivec predstavila knjigo Sintropija, ki je hkrati učbenik, znanstveno odkritje in čudovito umetniško delo, v katerem se zrcalijo vsepovezani odnosi v naravi, družbi, vesolju.
Prav gotovo ne samo za fizike, ampak za vse, ki tu in tam razmišljajo o življenju, vesolju in sploh o vsem ...

 

Križanke ob 21:00: Cvetje v jeseni, muzikal po povesti Ivana Tavčarja
Skladatelj: Matjaž Vlašič
Aranžma: Anže Rozman
Libreto: Janez Usenik
Režiser: Vojko Anzeljc
Koreografija: Miha Krušič 

Mentorica petja: Željka Predojević

Vodja banda: Tomi Purich

Producentka: Miša Stanko

Izvršni producent: Gorazd Slak

Osvetlitev: David Andrej Francky, Mario Čurkovič

Tonska mojstra: Danilo Ženko, Matija Zelič

Maska: Nataša Castaldi

Vodja predstave: Karmen Sluga Lukec

Asistentka vodje predstave: Dunja Zlotrg

Nastopajo:

Janez: Matjaž Robavs/Domen Križaj

Meta: Nina Pušlar/Maja Martina Merljak

Danijel: Jure Ivanušič

Liza: Alenka Kozolc Gregurić

Marjan Bunič, Damijan Perne, Lucija Grm, Asja Potisek, Nives Mikulin, Ana Ferme, Maša Tiselj, Antea Mramor, Petra Likar, Alen Kofol, Srđan Milovanović,Ambrož Kvartič, Matevž Mali, Klemen Černe

Muzikal je v slovenščini z angleškimi nadnapisi.

 

Na Trgu francoske revolucije se ob 25. obletnici družbe TAM-TAM zaključuje razstava plakatov »Kulturni utrip Ljubljane«. S posebno instalacijo tristranskih panojev je povezala 19 institucij, ki aktivno soustvarjajo kulturno dogajanje v prestolnici.  Zanimivi plakati, ki imajo izjemen pomen pri širjenju kulturnega dogajanja, osveščanju, povezovanju družbe in ustvarjanju mestnega ambienta, bodo na Trgu francoske revolucije na ogled do 7. julija, nato pa sledi še razstava plakatov, ki so nastali v okviru družbeno-odgovornega projekta Plaktivat. Z njimi je TAM-TAM že opozarjal na različne relevantne problematike – od spletne zasvojenosti, pomena hiše Hospic, nasilja med mladostniki, do bega možganov in prirasta v gasilskih organizacijah po Sloveniji. Vljudno vabljeni na ogled!

 

V Ulični galeriji na Vegovi ulici v Ljubljani je na treh plakatnih panojih na ogled razstava Gorana Medjugorca 'Sudan – zadnji severni beli nosorog'.

Risbe so hommage zadnjemu severnemu belemu nosorogu v divjini z imenom Sudan, živemu spomeniku človeški ničevosti, s katero umetnik opozarja na brezmejni človekov napuh. Razstava Gorana Medjugorca je v Ulični galeriji na Vegovi ulici na ogled do 31. julija, 24 ur na dan. Vabljeni!

 

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinodvor:

19:00 Theeb, Naji Abu Nowar, Združeni arabski emirati / Katar / Jordanija / Velika Britanija, 2014, DCP, 100'

Med vihro prve svetovne vojne se na ozadju trčenja vzhodne in zahodne civilizacije, tradicije in modernosti, odvije slikovit pustolovski vestern, ki je hkrati intimna zgodba o dečkovem odraščanju in trpka zgodovinsko-politična drama o zatonu tradicionalne nomadske kulture.

21:30 Kaj počnemo v mraku (What We Do in the Shadows), Taika Waititi, Jemaine Clement, Nova Zelandija / ZDA, 2014, DCP, 86'

Mokumentarna vampirijada novozelandskega dvojca, avtorjev tv-serije Flight of the Conchords, naniza množico vsakdanjih zagat sodobnega vampirja. Kaj počnemo v mraku je ena najbolj smešnih in posrečenih horror komedij zadnjih let in eden tistih filmov, ki jih moraš in hočeš videti večkrat, še posebej pa v družbi.

Mala dvorana:

19:15 Mama je ena sama, Miha Čelar, Slovenija / Hrvaška / Avstrija, 2014, DCP, 60'

Mama je ena sama je delno animirani komični dokumentarec o tipično slovenskem arhetipu mučeniško-posesivne matere ter o maminih sinčkih, med katere sodijo tudi nekateri izmed najznamenitejših Slovencev.

 

Ljubljanski grad ob 21:30: Film pod zvezdami

Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti (Birdman or (The Unexpected Virtue of Ignorance), Alejandro González Iñárritu, ZDA, 2014, DCP, 119'

 

Komuna:

18:30 Terminator: Genisys, akcijski znanstvenofantastični spektakel, Alan Taylor, ZDA, 2015, 119'

21:00 Terminator: Genisys, akcijski znanstvenofantastični spektakel, Alan Taylor, ZDA, 2015, 119'