Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
 

Jalla Jalla ob 20:00: Torkpedo-> The Mummy (1932)

 

Glasba:

 

Hostel Celica ob 21:00: Duo All Strings Detached / work 'n' roll /
Jana Beltran električna kitara, vokal
Vesna Godler bas kitara, vokal
Sledil bo CeličniEtno jam

 

Fotografija, komedija in podobno:

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Evropa

Črna komedija o možnostih, ki jih tako opevana Evropa daje mladim – na slovenski način

*Šank v obliki svinje je oblikoval kipar Rok Mohar.
Avtorji glasbe Aldo Ivančić in igralci

Režiser, dramatik, pesnik in prozaist Vinko Möderndorfer sodi med najbolj vsestranske in tudi med najplodnejše sodobne slovenske ustvarjalce.
Z Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo leta 2014 nagrajena drama Evropa ima podnaslov "drama s sporočilom, hudo blasfemična farsa, poetična burleska, težka evropska môra in še marsikaj". Möderndorfer z jedko pronicljivostjo nastavlja ogledalo slovenski družbeni situaciji in s spretnim komediografskim prijemom v duhu farse parodira tako nacionalni kot evropski sen, ki se vse bolj očitno spreminjata v svoje nasprotje. Mlademu intelektualcu Maksu, ki nima denarja za najemnino in ga zato najemodajalec vrže na cesto, ne preostane drugega, kot da se vrne domov k materi. Vrnitev pa se spremeni v grozljivo moro, v kateri se struktura sanj staplja s farsično podobo skorajšnje prihodnosti.

Več informacij o predstavi:

*Šank v obliki svinje je oblikoval kipar Rok Mohar.
Avtorji glasbe Aldo Ivančić in igralci

Režiser, dramatik, pesnik in prozaist Vinko Möderndorfer sodi med najbolj vsestranske in tudi med najplodnejše sodobne slovenske ustvarjalce.
Z Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo leta 2014 nagrajena drama Evropa ima podnaslov "drama s sporočilom, hudo blasfemična farsa, poetična burleska, težka evropska môra in še marsikaj". Möderndorfer z jedko pronicljivostjo nastavlja ogledalo slovenski družbeni situaciji in s spretnim komediografskim prijemom v duhu farse parodira tako nacionalni kot evropski sen, ki se vse bolj očitno spreminjata v svoje nasprotje. Mlademu intelektualcu Maksu, ki nima denarja za najemnino in ga zato najemodajalec vrže na cesto, ne preostane drugega, kot da se vrne domov k materi. Vrnitev pa se spremeni v grozljivo moro, v kateri se struktura sanj staplja s farsično podobo skorajšnje prihodnosti.

mala drama ob 20:00: MandićStroj

Performans Marka Mandića

Producentka Vie Negative Špela Trošt

Performans gledališkega ekstremista Marka Mandića in Vie Negative dokazuje, da Mandićevo telo ni zgolj medij za druge vloge. Marko Mandić je eden najprepoznavnejših obrazov ljubljanske Drame, brez katerega si zadnja leta težko predstavljamo največje predstave tega gledališča. Nase je sprva opozoril predvsem z vlogami v Mali drami, a njegova eksplozivnost ni bila nič manj opazna na velikem odru. Da je Mandić igralski stroj v najbolj pozitivnem pomenu besede, dokazuje tudi s svojim delovanjem zunaj institucije, med drugim tudi v sodelovanju z Vio Negativo. […]
Zadnji v sklopu njegove trilogije performansov je MandićStroj
Več informacij o predstavi

Producentka Vie Negative Špela Trošt

Performans gledališkega ekstremista Marka Mandića in Vie Negative dokazuje, da Mandićevo telo ni zgolj medij za druge vloge. Marko Mandić je eden najprepoznavnejših obrazov ljubljanske Drame, brez katerega si zadnja leta težko predstavljamo največje predstave tega gledališča. Nase je sprva opozoril predvsem z vlogami v Mali drami, a njegova eksplozivnost ni bila nič manj opazna na velikem odru. Da je Mandić igralski stroj v najbolj pozitivnem pomenu besede, dokazuje tudi s svojim delovanjem zunaj institucije, med drugim tudi v sodelovanju z Vio Negativo. […]
Zadnji v sklopu njegove trilogije performansov je MandićStroj v režiji Bojana Jablanovca, nekakšen pregled vlog, ki jih je Mandić ustvaril med letoma 1998 in 2010. Osemintrideset vlog, ki smo jih lahko v preteklosti videli predvsem v Drami in Mini teatru, poveže Mandić v performans, v katerem ponovno dokazuje, da je neizčrpen vir energije, mojster preobrazbe in, kot so ga nekoč opisali v žiriji na Borštnikovem srečanju, gledališki ekstremist.
 

Prulček Bar ob 20:00: Zorka v deželi - monokomedija Vesne Anđelković - Komedija

Zorka v deželi je gledališka predstava, monokomedija avtorice Vesne Anđelković, igralke, samozaposlene v kulturi. To je njena gledališka predstava, ki jo je avtorica ustvarila v Sloveniji.
Zorka na zanimiv igralski način predstavi razliko med ljubezenskim življenjem v Srbiji in Sloveniji. Zorka išče moškega svojega življenja najprej v Srbiji, a ker je tam vse za nič, se odloči priti v Slovenijo. Kako se znajde tu, kaj vse preživlja, kaj vse se ji bo zgodilo, koga in kakšne moške bo spoznala, bomo skupaj z igralko doživeli tudi obiskovalci. Preživeli bomo neko usodo ženske, polne nepozabnih pogovorov, moško ženskih nasvetov in zaključkov, katerih se bomo verjetno še dolgo spominjali.
Ideja gledališke predstave je predstavljena skozi težo in željo vseh žensk v tistih letih, ko so že izobražene, pametne in izkušene, a še vedno iščejo svojo srečo. Zorka v deželi je prikazana humoristično, a na zelo občutljiv in emotiven način.

Brez vstopnine

 

SMG ob 20:00: Daniel Petković: Terra umbilicus, plesna predstava

WE MUST SAVE OURSELVES.
No one can do it for us, these deep issues, states of mind, are personal and must be personally addressed. We have to let go, it's going to be beautiful. We have to collapse, to be born again.
We have to die. We are all going to die.
Citat anonimnega psihonavta, vir: Erowid.org
Avdiovizualni plesni prvenec Terra umbilicus sprevrača norme, raziskuje spremenjena stanja zavesti in deviantne oblike obstoja. V oddaljevanju od izvorne kulture povezuje fragmente svobode, ljubezni, strahu, hedonizma, nemira, gnusa, pripadnosti in destruktivnosti. V preseganju lastnih zmožnosti in omejitev jih sklaplja v uprostorjeno gibalno meditacijo, umeščeno v spremenljivo odzivno vizualno in zvočno okolje, ki pulzira v ritmu abstraktnih šumov in zabrisanih podob.
Terra umbilicus je prostor radikalne svobode in drznosti, je točka kolapsa, je prodor. Gre za procesno hibridno delo, preko katerega dobimo vpogled v edinstvenost in neponovljivost na videz krhkega notranjega sveta posameznika, ki tava v kompleksnosti sodobne družbe in išče svoje središče, poskuša najti davno izgubljeni "popek sveta".
Sodelavci
Koncept in izvedba: Daniel Petković
Scenarij, generativna video okolja, scenografija: Urban Belina
Glasba: Evano
Oblikovanje svetlobe in tehnično vodstvo: Janko Oven
Svetovanje in pomoč pri kostumu: Andreja Kovač (SMG)
Grafično oblikovanje: Gaja Madžarevič
Prevodi: Katja Kosi
Fotografija: Nada Žgank
Izvršna produkcija: Sabina Potočki
Produkcija: Emanat
Partner: Slovensko mladinsko gledališče
S pomočjo: JSKD / Nina Meško, KUD Leyli in KUD AAC Zrakogled
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana

Vstopnina: 10 € / *7 € – (*dijaki, študenti, upokojenci); skupinski popust za nakup 5 in več vstopnic: 5 €/osebo

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Bartabas: Golgota

Produkcija: Gledališče s konji Zingaro

Koprodukcija: Center odrskih umetnosti Bonlieu Scène nationale Annecy in ženevski Festival La Bâtie v okviru projekta PACT ter v sodelovanju z Gledališčem Rond-Point in Hišo kulture Amiens. Zasnovano v Bonlieu Scène nationale Annecy. Gledališče s konji Zingaro deluje s podporo DRAC Ile-de-France – Ministrstva za kulturo in komunikacije, Razširjenega sveta Seine-Saint-Denis in mesta Aubervilliers.

Režija in zamisel: Bartabas
Koreografija in izvedba: Andrés Marin, Bartabas, konji Horizonte, Le Tintoret, Soutine in Zurbarán z osličkom Lautrecom
Glasba: Tomás Luis de Victoria

Francoski režiser in igralec Bartabas je pionir odkrivanja novih gledaliških zvrsti ter hkrati tudi dejaven borec za pravice živali in varovanje okolja. Leta 1984 je ustanovil gledališče s konji Zingaro (tako je bilo ime njegovemu prvemu konju), pozneje pa mu je sledila še Akademija za konje s sedežem v veliki konjušnici versajskega gradu pri Parizu. Njena predstava Konjenikova pot je navdušila mariborsko občinstvo v sklopu programa Maribor – evropska prestolnice kulture 2012.

Njegovo gledališče je hvalnica konju, ki ga časti kot izjemno bitje in stvaritev narave. In prav v ta namen je za predstave zgradil posebno gledališko hišo iz lesa v Aubervilliersu pri Parizu, obdano s hlevi in manežami ter z domovi na kolesih, kjer prebiva tudi sam skupaj s sodelavci. Ti pravijo, da Bartabas vedno vztraja, da se mora človeška ekipa v vsakem primeru podrejati konjem, ki so vedno na prvem mestu.

Njegova skupina deluje s podporo francoskega ministrstva za kulturo, regionalnega oddelka za kulturo Ile-de-France, generalnega sveta Seine-Saint-Denis in mesta Aubervilliers, ki so tudi financirali gradnjo njegovega gledališča.

Bartabasove velike predstave, ki jih imenuje tudi opere s konji: Himera, Mrk, Longta, Calacas , so gostila svetovna gledališča in festivali. V njih je pričaral svet daljnih kultur: korejske, mehiške, tibetanske. Pri predstavi Triptyk na glasbo Stravinskega in Pierra Bouleza je sodeloval z velikimi mojstri borilnih veščin iz indijske Kerale (kalaripayat).

Po velikih predstavah se je Bartabas začel posvečati tudi manjšim, intimnejšim delom z najljubšimi konji in v sodelovanju z umetniki z različnih področij, ustvarjenih prav za klasične gledališke odre. Tako je leta 2010 nastala predstava Kentaver in žival, navdihnjena z Maldororjevimi spevi grofa Lautréamontav sodelovanjuz buto mojstrom Ko Murobušijem, ki je med drugim gostovala tudi na odru slavnega londonskega plesnega gledališča Sadler's Wells.

Zadnjo predstavo Golgota podpisuje in izvaja z enim najbolj nadarjenih zvezdnikov sodobnega flamenka, Andrésom Marinom. Za navdih so jima služili špansko baročno slikarstvo in mistični liturgični moteti španskega renesančnega skladatelja Tomása Luisa de Victorie, ki jih v predstavi izvajajo glasbeniki v živo. Ustvarila sta čutno, mistično, temperamentno hvalnico lepoti, v kateri se moško telo postavlja ob bok konjskemu, a mora na koncu priznati, da ga to prekaša tako po lepoti kot po eleganci in izrazni moči.

Vstopnina: 16, 19, 22, 26, 14 EUR

 

Mini teater ob 20:00: #pornographia

Uspešna predstava mladih ustvarjalcev ponovno na sporedu!

pornografíja -e ž (ȋ) prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja
#pornographia, v režiji Alena Prošića, je avtorski projekt hybridTheatra, inspiriran z zlato palmo nagrajenim filmom Blue is the warmest color ter istoimenskim stripom francoske umetnice Julie Maroh, po katerem je film nastal. Predstava, v slogu “gledališke Dogme”, idejo hibridnega gledališča reducira skoraj izključno na dialog. Ljubezensko zgodbo Emme in Adele, katerih vlogo sta prevzeli Lara Vouk in Maša Grošelj, pa na novo interpretira. Postavlja jo pred izziv v katerem se je potrebno otresti vsakršnih predsodkov in se brez zadržkov soočiti z likoma. Čeprav si zavedno sposoja osnovne značilnosti izvirnika, se od filma, z mešanjem stvarnosti in iluzije, vsebinsko oddaljuje. S tem zgodbi doda večplastnost, pomen njune ljubezni pa prestavlja na višjo raven.
Njuno srečanje ni naključje. Je motiv. Medtem, ko nam Adele daje občutek šibke in vase ujete posameznice, se nam Emma predstavi v luči popolne svobode. Kot želja, ki se je manifestirala v osebi. Med njima se vzpostavi navidezna distanca, ki se vseskozi zmanjšuje, v neki točki pa popolnoma izgine. Razmerje moči se izenači in odprejo se nam vrata njune intime. Če #pornographia draži, potem gre za draženje čustev. Skozi pogovor jih postopoma razkrivata, vprašanje ljubezni pa ju dokončno razgali. Emma postane žrtev lastnih prepričanj, njena moč počasi skopni in vlogi se zamenjata. Besede niso več potrebne, ostane samo tišina.

 

PTL ob 20:00: Absolutni stereotip, plesna predstava

Vse je tako kot mora biti.

Predstava Absolutni stereotip plesalcev in koreografov Veronike Valdes in Dušana Teropšiča govori skozi arhetip moškega in ženske. Vrne se k nekaterim stereotipnim podobam, preko katerih si moški in ženska utirata pot v lastno identiteto, ko se (na videz) samostojno odločata o razvoju in poteku dogodkov in sprašujeta, ali absolutni stereotip sploh obstaja. Ravno zaradi tovrstnega "lahkotnega" gledišča lahko tragičnost ali komičnost trenutka življenja dveh ljudi zagledamo v luči nečesa odmaknjenega; kot da se to v resnici ne dogaja njima, pa je vendar je resnično, saj se v koščkih dogaja vsem nam.
Dogajanje je postavljeno v življenje dveh ljudi, ki poskušata najti skupen dialog s pomočjo izvirnih domislic in iskanjem nepredvidljivih situacij, ki so v njunem monotonem življenju že izgubili svoje mesto. Oba, skoraj prepričana v trditev: "Vse je tako, kot mora biti," se odločita za nasprotno. Odločita se, da bosta prisluhnila lastnim potrebam in željam. Vendarle se, ujeta v svoj "življenjski moto", ves čas spoprijemata z vprašanjem, zakaj je, če je vse tako, kot mora biti, to, kar se zgodi ravno to, česar nočeta.
Na drugi strani nenehno spreminjajočih se ritmov in načinov življenja, ki postajajo vse bolj porozni, fleksibilni in fluidni, so stereotipi tista absolutna usedlina, ki (za njimi) ostaja. Njihova nenehna raba jih dela obstojne in trdovratne. Ja, trdovratne. S trdim vratom. Kaj pritiče vlogi njega, ki naj bi se ji nenehno dokazoval, in kaj vlogi nje, ki naj bi ga absolutno sprejemala? Naenkrat nimamo več niti njega, niti nje, zgolj niz razpršenih podob, okrušenih zgodb, na pol pojemajočih stereotipov, ki se pojavljajo in izginjajo, ki so ves čas prisotni in obenem odsotni. Absolutno je samo to, da nas držijo v preteklosti, medtem ko odmislimo, da so absolutno tukaj in zdaj. Androidi.
Vpliv "spontane ideologije" moškega in ženskega principa je viden tudi na tako bizarnih področjih, kot je straniščna higiena, meni Slavoj Žižek. Če je v Italiji stranišče samo luknja, je v Nemčiji oblikovano tako, da vsebina ostane vidna še dolgo za izločanjem, medtem ko francoski WC-ji produkte takoj odplaknejo. V "spontanem obnašanju", kot je odplakovanje,pride na dan razlika v odnosu do sveta, dela, telesa, ki je ideološko določena in sega na vsa področja zasebnega življenja – kar pa je ponovno stereotip. Absolutno. Usodnost dogodkov, ki v življenju na nas delujejo skoraj uničujoče, se skozi drugačno gled(al)išče lahko sprevrže v komično, simpatično, bizarno, absurdno. Na koncu pa je vse vedno tako, kot mora biti.

10KA, klub smeha, Miklošičeva 28 ob 20:30: 10kin večer novega #43

Ta torek nas bodo nasmejali: Jan Kreuzer, Anton Pevc, Marko Žerjal
vse pa bo povezal naš MC Andrej Težak Tešky
Vstopnina: 4€

 

Kino Šiška, Kamera ob 19:00: Femicomim, otvoritev razstave ženskega stripa Komikaze

Komikaze so neprofitno združenje oz. mreža neodvisnega stripa, ki povezuje stripovske aktivistke in aktiviste iz Hrvaške, Balkana in Evrope. FEMICOMIX je projekt, ki združuje 17 stripovskih umetnic in poskuša poudariti moč in potencial ženskega avtorskega izraza v sodobnem stripu. Ženski strip v estetskem smislu ne obstaja. Obstaja pa neko splošno prepričanje, da žensk strip ne zanima. Navkljub temu pa je v avtorskem stripu vse več avtoric.

Brez vstopnine

 

Photon ob 19:00: Lara Ciarabellini: Somnambulism, predstavitev knjige in pogovor

Promocija knjige in pogovor z italijansko fotografinjo Laro Ciarabellini, ki je nedavno izdala obsežno monografijo Somnambulism. Knjiga, ki se osredotoča na družbeno-politično situacijo v povojni BiH, je izšla za založbo Kehrer Verlag.

Somnambulism je vizualni dnevnik intenzivnega popotovanja po sledeh kolektivnega spomina v Bosni in Hercegovini z namenom odkrivanja multi-kulturnega osrčja te države, njenega bogastva in kompleksnosti. Na način beleženja nove in stare dediščine knjiga raziskuje spremembe, ki so zaznamovale tamkajšnjo kulturno krajino v preteklih nekaj desetletjih, od smrti predsednika Tita, skozi krvavo državljansko vojno v 90. letih, vse do trenutne in nikdar končane povojne tranzicije. Z mislimi na težavno preteklost želi s tem projektom k refleksiji kolektivne in skupne prihodnosti bosansko-hercegovske družbe aktivno vključiti širšo publiko.
Lara Ciarabellini je italijanska fotografinja, ki jo privlači Sarajevo, Bosna in Hercegovina in Balkanski polotok. Od leta 2011 je proučevala in dokumentirala krajino kot način vzpostavljanja diskurza o sodobnih družbeno-političnih fenomenih.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature

17:00 Kaj nam govorijo zvezde – Roman Panjan

Misli in pesmi, zbrane v knjigi Kaj nam govorijo zvezde, bosta v pogovoru predstavila avtor Roman Panjan in Tjaša Zorc Rupnik.

20:00 Miroslav Krleža: Evropa danes in drugi eseji

Evropa danes in drugi eseji je amalgam Krleževih esejev, avtobiografske proze, dnevniških zapisov in potopisov, kratkih zgodb, pesniških fragmentov in polemik o evropski zgodovini in kulturi, skozi katere nas avtor popelje v svojem značilnem eruditskem slogu, z družbeno zavzetostjo, lucidnim in strastnim razmišljanjem ter globoko vero v pomen umetnosti. Večina besedil je iz dvajsetih in tridesetih let dvajsetega stoletja, ki veljajo za vrhunec avtorjevega ustvarjanja, obenem pa so dokument časa, izkušnje svetovne vojne in miselnega obzorja, srhljivo podobnega današnjemu, ko je Evropa vnovič na življenjskem razpotju.

O kontroverznem velikanu – jugoslovanskemu kolosu leposlovja, kulture in humanistike bodo razpravljali Rok Bozovičar, Đurđa Strsoglavec in Simon Smole.

 

KOŽ ob 18:00: Prvi znaki demence, Štefanija L. Zlobec

 

Modrijanova knjigarna ob 18:00: Skrivnostni trikotnik prevajalec-urednik-lektor in kdo je kdo v odličnem literarnem prevodu

Prevajalec, urednik in lektor veljajo za najnatančnejše bralce in skupaj z avtorji tvorijo jezikovno elito neke skupnosti.

S prevajalčevega zornega kota sta lektor in urednik v idealnih razmerah prevajalčeva največja opora, v najslabših možnih pa prevajalec izgublja dragoceni čas in energijo za pojasnjevanje in zagovarjanje svojih prevajalskih izbir. Vsi trije so nepogrešljivi ustvarjalci dobre knjige in vsi trije na slovenskem založniškem trgu občutijo časovne in finančne pritiske, ki lahko vplivajo tudi na kakovost njihovega dela.
Svoja mnenja, dileme, vprašanja bodo prepletali trije: prevajalka, urednik in lektorica. Prevajalka dr. Marija Zlatnar Moe na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani raziskuje in poučuje slovensko-angleško medjezikovno posredovanje ter prevajanje literarnih in humanističnih besedil. Prevaja iz angleščine in norveščine, bralcem najbolj poznani pa so literarni prevodi iz norveščine. Tako jim je prvič predstavila Pera Pettersona (Konje krast, V Sibirijo) in Erlenda Loeja (Tihi dnevi v Mixing Partu, Naiven.Super.), prevaja tudi Nesbøjeve otroške knjige in norveške slikanice, po dolgem času bo v njenem prevodu izšlo še eno delo nobelovke Sigrid Undset, čisto poseben izziv pa je bila priprava novega prevoda Hamsunovega romana Glad, ki izide čez nekaj mesecev. Aleš Učakar je urednik stvarne književnosti in leposlovja pri založbi Modrijan. Tudi sam prevaja – iz nemščine – in lektorira, "skrivnostni trikotnik" lahko potemtakem sestavi kar sam. Aleksandra Kocmut je pisateljica, pesnica, lektorica in urednica pa tudi prevajalka. Skozi urejevalnik besedil na njenem računalniku je šlo na desetine književnih prevodov, dragocena pomoč pri lektoriranju pa sta ji prevajalska in uredniška izkušnja. In seveda – cela skladovnica prevodov, od vrhunskih do "pogrešljivih", ki jih je prebrala.
Vse tri "kote" bo povezala med seboj Breda Biščak, znana voditeljica književnih dogodkov, tolmačinja ter prevajalka literarnih in stvarnih besedil iz angleščine.
Dogodek je posvečen svetovnemu dnevu prevajalcev, prirejamo ga v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.

Brez vstopnine

 

Hostel Celica, Galerija Srečišče ob 19:00: Pesnice o pesnicah, literarni večer

Nataša Velikonja

Nataša Velikonja, rojena 1967, je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka, lezbična aktivistka. Leta 1993 je za diplomsko nalogo na Fakulteti za družbene vede prejela Prešernovo nagrado. Od leta 1995 je samozaposlena v kulturi in deluje na več področjih družbenega, kulturnega in umetniškega življenja v Sloveniji: stalna sodelavka Društva Škuc, bila je članica uredništva Časopisa za kritiko znanosti, urednica politične, socialne in kulturne revije Lesbo, ustanoviteljica Lezbične knjižnice. Objavila je tri knjige esejev in znanstvenih razprav: esejistični zbirki "Fragmenti svobode" (2008) in "Lezbični bar" (2011), z dr. Tatjano Greif pa pa sta objavili znanstveno delo o zgodovini lezbištva in lezbičnega aktivizma na Slovenskem (2012). V zadnjih dvajsetih letih je objavila več kot 500 esejev, kolumn, socioloških razprav in drugih avtorskih prispevkov tako doma kot v tujini. Prevedla je več knjižnih del lezbične teorije, študij seksualnosti in radikalne družbene kritike, pa tudi teorije arhitekture in oblikovanja. Ostani je njena peta pesniška zbirka.
Pesniške večere vodi Barbara Korun.

 

MKC Pri rdeči ostrigi ob 19:00: Festival In Memoriam prof. Peter Hafner #7

KAJA TERŽAN: DELTA, performans in predstavitev pesniške zbirke
Preko spominjanja, sanj in neposrednjih vtisov iz vsakodnevnega življenja, ki zapolnjujejo prostor poezije, se postopoma izrisuje zaokrožen pomen delte kot plodnega, neizčrpnega vira avtorefleksije. Performans Delta je avtoričina drzno-intimna interpretacija istoimenske pesniške zbirke, skozi katero razumemo, kako lahko pesmi oživijo ne zgolj s prebiranjem, temveč s tem, da se pred našimi očmi tudi zgodijo. Po predstavi sledi tudi kratek pogovor z avtorico in predstavitev pesniške zbirke. Priskrbeli pa si boste lahko tudi svoj lasten izvod Delte.
Koncept, avtorska poezija, izvedba: Kaja Teržan
Avtorska glasba: Iztok Drabik Jug
Scenografija: Enya Belak
Postprodukcija: KUD NUM

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: Film proti korupciji: Otvoritev

19:00 Podzemlje (Underworld), Josef von Sternberg, ZDA, 1927, 35-mm, 1.33, čb, nemi, 82', svp

Legendarna gangsterska melodrama, ki je skoraj lastnoročno izumila žanr in vsa njegova pravila. Priča smo pozneje neštetokrat reciklirani zgodbi o nepomembnem mestnem tatiču, ki se vzpne na položaj kralja podzemlja in naposled podleže zakonu. Film odlikuje zlitje realizma, ekspresionizma in sentimentalnosti, čudovita fotografija in dosledna izraba vseh pripovednih tehnik nemega filma. Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
V sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije.

 

Kinodvor:

19:00 Popoln dan (A Perfect Day), Fernando León de Aranoa, Španija, 2015, DCP, 105'

Popoln dan je zgrajen kot babuška, znotraj vojnega filma skriva film ceste, v njem komedijo in znotraj te dramo. Njegov edini žanr je življenje samo.

21:00 45 let (45 Years), Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015, DCP, 93'

Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na zadnjem Berlinalu.

Mala dvorana:

18:00 Ljubezenska odiseja (Ljubavna odiseja / Happily Ever After), Tatjana Božić, Hrvaška / Nizozemska, 2014, DCP, 83'

20:00 Prihajamo v miru (We Come as Friends), Hubert Sauper, Francija / Avstrija, 2014, DCP, 109'

Drugi del afriške dokumentarne trilogije Huberta Sauperja je sodobna odisejada ter vrtoglavo, fantastično popotovanje v srce Afrike, kamor se režiser Darwinove nočne more odpravi na krovu improviziranega letala. V trenutku, ko se največja afriška država lomi na dvoje, privre na plan stoletja stara civilizacijska patologija – kolonializem, spopad imperijev, večno trajajoče krvave (in svete) vojne za ozemlje in naravne vire.

 

Komuna:

18:30 Sprehod po gozdu (A Walk in the Woods), komična pustolovščina, Ken Kwapis , ZDA

20:30 Everest, pustolovska drama, Baltasar Kormákur, ZDA, Velika Britanija