Metelkova mesto:

Galerija Alkatraz ob 19:00: Vabljene_i na Kvir gibe - projekcijo eksperimentalnih feminističnih in kvir filmov, po izboru Anne Linder. Projekt je del 23. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk. Vstopnina: 7/5€

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: SELECTA PETTY FOX aka 1 MAN ARMY SOUND - Tokrat smo v goste povabili mlajšo generacijo avstrijskih Dancehall selektorjev, Petty Foxa, ki je že pri štirinajstih začel zbirati albume Greensleeves Riddims in Reggae. Po izkušnjah številnih mednarodnih Reggae festivalov se je odločil spremeniti pozitivne vibracije jamajških glasbenikov v svojo glavno strast.

 

Glasba izven:

 

Tresor bar ob 20:00: Art For Sleep Exchange: Khara (MK)

KHARA je instrumentalni post-rock bend iz Kumanovega v Makedoniji. Oder so si delili z bendi kot so Thievery Corporation, Tides From Nebula, Rosetta, Kayo Dot, Disciplin A Kitschme...

 

Prulček Bar ob 20:00: PocketEdition - muzika za v žep

Pocket Edition je slovenski "žepni trio", sestavljen v avstrijskem Gradcu, kjer člani zasedbe pilijo svoje glasbeno znanje, kot študentje Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost.

Njihovo ustvarjanje je žanrsko precej raznoliko in se še najbolje identificira z oznakami jazz, pop in etno, združeno v žepno celoto.

Brez vstopnine

 

ŠKUC ob 21:00: Ropotarnica: Zergon, elektronska glasba

Vabimo vas na drugi koncert letošnjega jesenskega koncertnega ciklusa Ropotarnica. Predstavil se nam bo Zergon.

Aleš Hieng, ki ustvarja pod imenom Zergon, je didžej in glasbeni producent, od leta 2003 pa tudi član kolektiva Synaptic. Pri svojih nastopih v živo uporablja analogno proizvedene modulirane zvoke in šume ter jih kombinira s terenskimi posnetki. Kot DIY entuziast gradi module za modularne sintetizatorje zvoka in efekte. V naravi, okolju in industrijskih objektih snema zvoke, ki jih uporablja pri svoji glasbeni produkciji in nastopih v živo. Z umetnico Robertino Šebjanič je sodeloval pri avdio-vizualnem projektu echo 10-9. Je soavtor trajajoče zvočno-kemijske instalacije Time Displacement - Chemobrionic Garden v sodelovanju z Robertino Šebjanič in Ido Hiršenfelder, ki je bila leta 2016 razstavljena na festivalu Ars Electronica v Linzu, v okviru razstave Radical Atoms. S svojo avtorsko glasbo od leta 2007 sodeluje na Chilli Space kompilacijah. Leta 2012 je izdal tudi solo kratkometražec Escalator EP na Synaptic Pathways.

Vstop na Ropotarnico je prost.

.

Ne glasba:

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Rent, muzikal

Mjuzikel Rent je zaživel na newyorški off Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, nato pa se zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Jonathan Larson ga je prepletel z avtobiografskimi elementi in si ga zamislil kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème.
Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja.
Sporočilo mjuzikla je kljub vsem preprekam, ki jih na pot junakov postavlja življenje, požrtvovalno in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji. Mjuzikel odlikuje vrsta spevnih songov, ki imajo močan izpovedni naboj, sugestivna galerija tesno prepletenih likov ter subtilna in afirmativna tematizacija različnih subkulturnih fenomenov iz newyorškega undergrounda s konca osemdesetih let.
Jonathan Larson velikega triumfa svojega mjuzikla ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero krstne uprizoritve leta 1996. Posthumno je prejel Pulitzerjevo nagrado za dramo in nagrado tony za najboljši mjuzikel. Krstna uprizoritev Renta se je na repertoarju obdržala 12 let, leta 2005 pa so po njej posneli tudi odmeven film.
Z Rentom se v MGL po nekaj letih vrača režiser Stanislav Moša, avtor nadvse uspešnih uprizoritev, kot so Kabaret, Goslač na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnice iz Eastwicka.

mala scena od 20:00: Zimski sončev obrat

V sorazmerno razkošnem berlinskem stanovanju živita filmska ustvarjalka Bettina in sociolog, zgodovinar in pisatelj Albert. Bettina in Albert sta izobražena, nadpovprečno inteligentna, kreativna, duhovita, imata dober okus in dobri službi. Imata tudi hčer edinko, Marie. Kljub vsemu naštetemu sta zakonca nemirna, nezadovoljna, razdražljiva. Neprestano pijeta rdeče vino in jemljeta velike količine tablet. V stanovanju imata starinski klavir in ogromno knjig. Izvemo tudi, da še nikoli v življenju nista volila konservativne stranke. Jutri bo božični večer in na obisku je Bettinina že precej odtujena mati Corinna. Za okni naletava sneg. Sliši se Chopinov Nokturno op. 9 št. 2. Corinna si želi ostati do novega leta. A za čas pred silvestrovim imata Bettina in Albert povabljene že druge goste. Situacija je mučna, vzdušje napeto. Tedaj pri vratih pozvoni. Na pragu je Rudolf: moški, ki ga je Corinna srečala na vlaku in ga povabila na obisk. Rudolf je zdravnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Paragvaja. Odlično igra klavir, sicer pa je goreč antisemit in tudi sicer v tistem večeru razkaže nekaj svojih sorazmerno radikalnih političnih tendenc. Okajenemu Albertu se zdi, da je Rudolfov prihod morda le nočna mora …
Sodobni nemški dramatik Roland Schimmelpfennig (1967), čigar besedila Arabska noč, Ženska od prej, Push up 1–3, Predtem/Potem in Zlati zmaj so bila v Sloveniji že uprizorjena, Zimski Sončev obrat pa bo njegovo prvo delo, uprizorjeno v MGL, je eden najprodornejših sodobnih evropskih dramatikov. V Zimskem Sončevem obratu, povsem svežem besedilu, ki je nemško praizvedbo doživelo oktobra 2015 v Deutsches Theatru, skozi dekonstrukcijo družinske drame spregovori o kroničnem nezadovoljstvu, apatiji in izgubljenosti našega časa. Ob duhovitih in pronicljivih dialogih iz zraka preži nekaj strašljivega, hkrati pa tudi ogromno nesmislov – vse zelo znano in domače.

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Zid, jezero

"Ni mi šlo v glavo,
zakaj moji špegli drugač
kažejo od njegovih."

Jovanovićeva "celovečerna enodejanka", prvič uprizorjena v Drami leta 1989, je nenavadno, silovito besedilo na meji več žanrov, ki gledalca dobesedno posrka v svet svojih skrivnosti. Dogajanje je postavljeno v dnevno sobo, ki sta jo zakonca Rudi in Lidija že davno pregradila z zidom, zdaj pa vsak svojemu obiskovalcu pripovedujeta o dramatičnih dogodkih izpred štirinajstih let, ki so usodno zarezali v njuno življenje in ga za vselej spremenili. Pred štirinajstimi leti je namreč zgorela sosednja vila, v kateri je s svojo družino živel boemski slikar s precej nekonvencionalnim pojmovanjem svobodne ljubezni in odprtega zakona. Požar je povezan z zločinom, celo detomorom, dogodki niso bili nikoli povsem pojasnjeni. Zakonca, ki sta bila samo pasivni priči dramatičnemu dogajanju v soseščini, pa sta se zapletla v vrtinec strasti, ljubosumja, zamer in novih spoznanj, ki je oba pripeljal v svojevrstno norost. Jovanović v svoji psihodrami tako kombinira konverzacijsko igro z elementi napete kriminalke in erotične melodrame. Rudi in Lidija po svoje interpretirata pretekle dogodke, "različnost" njunih pogledov pogosto učinkuje naravnost komično. Gledalci namreč spremljamo paralelno pripoved skozi dvojno optiko. V zabavnih razkorakih prepoznavamo tipiko nekega krhajočega se razmerja, a gre pri Jovanoviću za usodnejše stvari; za ljubezen, seksualnost, norost, obsesije in ne nazadnje za postopno ugašanje strasti, s katerim počasi ugaša tudi življenje.
Krstna uprizoritev v Drami v sezoni 1988/89 se je zapisala v gledališki spomin kot izjemno, močno doživetje. Sugestivne igralske stvaritve Milene Zupančič, Radka Poliča, Polone Vetrih in Aleša Valiča so skozi skrivnostno intimno zgodbo podale univerzalno podobo razdiralnih človeških strasti, ki vodijo v osamljenost, izolacijo in ne nazadnje v smrt. Ponovno branje besedila pa je pokazalo, da se v letih od svojega nastanka ni prav nič postaralo in da še zmeraj fascinira s svojo intenzivno dramsko pisavo, še posebej pa z lucidno analizo "zidov", s katerimi se vse pogosteje obdajamo in ki so danes še bolj boleče aktualni kot v času nastanka igre.

Zid, jezero: nadrealna drama iz soseščine, vendar iz države pred razpadom, pred popolnim zlomom, pred nerazumljivo krvoločno vojno. Zidovi, ki jih zgradijo med sabo ljudje, jezero, v katerem se utopijo otroci, hiša, ki dolgo gori. Kakšna rekonstrukcija je sploh možna in v kaj naj se vrnemo? Mogoče samo v intimno občutje brezizhodnosti, mogoče bi bila ta vrnitev pomiritev, mogoče bi bila taka vrnitev opozorilo?

mala drama ob 20.00: "Art"

"Če že ne morem prenesti, da je moj najboljši prijatelj kupil belo sliko, moram po drugi strani vseeno paziti, da nisem napadalen do njega!"
– Yasmina Reza

Francoska pisateljica Yasmina Reza je zvezda na evropskem gledališkem nebu. Svojo kariero je začela kot igralka, nadaljevala kot scenaristka in avtorica priredb proze za gledališče.
Kaj je tisto, kar je iz navidez nepretenciozne igre naredilo uspešnico, ki jo primerjajo z igrami legendarnih avtorjev, kot je npr. Neil Simon? Njena zgodba je preprosta in govori o treh prijateljih, ki živijo ustaljeno, bolj ali manj uspešno življenje. Ko pa eden od njih kupi drago, a nekoliko nenavadno umetniško delo, se prijateljstvo nevarno zamaje … Spretno napisana in duhovita konverzacijska igra z blagim posmehom razkriva nevroze in občutljivost sodobnega urbanega človeka. Ta je na prvi pogled samozavesten in samozadovoljen, a v resnici zadostujejo že malenkosti, da se njegov urejeni in ustaljeni svet začne krhati. Najbrž je prav s to identifikacijsko točko, ki očitno zadeva v živo in presega nacionalne omejitve, mogoče pojasniti fenomen evropskega uspeha igre "Art". Če dodamo k temu še tri "paradne" moške vloge, je razlogov za radovednost več kot dovolj.

 

PTL ob 20:00: Meduza II zrcalo dvojnosti II Medusa II the mirror of duality

Liza Šimenc & Urša Rupnik, plesni performans
Avtorici in izvajalki: Liza Šimenc & Urša Rupnik
Avtor in izvajalec glasbe: Blaž Pavlica
Vokal v živo: Tea Vidmar
Zasnova in postavitev scene: Tatiana Kocmur & Liza Šimenc
Oblikovanje svetlobe in tehnične rešitve: Janko Oven
Video in fotografije: AMBROSIA Photography (Vesna Zorman in Uroš Cotman)
Produkcija: Studio za svobodni ples, društvo
Koprodukcija: Plesni Teater Ljubljana, Studio XXV
Sofinanciranje: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo – Delovna štipendija za samozaposlene v kulturi
"Znotraj konteksta mitologije, ki preko tisočletij vstopa v sodobni prostor in čas, združujeva obe Meduzini plati – igrava se tako z vlogo usodne zapeljivke kot nedolžne žrtve, iščeva njeno lepoto in pošastnost, odkrivava plasti njene maske in zrcaliva njeno dušo v odsevu ”Perzejevega ščita”. Ukvarjava se z dekonstrukcijo ženske miline, kreiranjem nekega novega – morda klasično ''ne-ospoljenega'' bitja, dvo- ali celo več-ličnostjo; igrava se s percepcijo, zaznavanjem, trajanjem, obstajanjem."
Vstopnice: 7/5€ (dijaki, študenti, upokojenci / scholars, students, seniors), predhodna rezervacija ali uro pred predstavo v gledališču

 

Desni atrij, Mestna hiša od 19:00: Skrivnost Guliverskega prstana, instalacija

Katja Bednařik Sudec: SKRIVNOST "GULIVERSKEGA" PRSTANA,
okrogla panoramska postavitev
Deset let po realizaciji panorame Skriti vrt počasi pronica na plan to, kar bi naj predstavljal. Dr. Robert Inhof pravi, da "Bednařik Sudčeva rekonstruira Rajski vrt s svojo panoramo Skriti vrt. Gledalec pri tem vstopi v krožno obliko, ki je od znotraj poslikana s cvetličnimi motivi, od zunaj pa na njeno notranjost nakazujejo le blede transparence. Pri tem pa ne gre za dejansko rekonstrukcijo rajskega vrta. Bednařik Sudčeva namreč ne upodablja celotne flore in favne rajskega vrta in – kar je še pomembneje – ne upodobi Drevesa spoznanja, ampak se osredotoči zgolj na rože, ki pa so predstavljene kot lebdeče in v razmerju do gledalca tudi nenavadno velike. Videti je, kot da bi se obiskovalec ob vstopu v ta skriti vrt spremenil v liliputanca, cvetovi rož pa postali guliverski. Te ogromne rože niso lebdeče flower-power halucinacije. Te rože so tudi tokrat modificirani fragmenti spomina na vzorce na nekdanjih ženskih oblačilih, tapetah, zavesah in oblogah sedežnih garnitur, prtov in odej. Tisto, kar zbujajo vsi ti elementi, je duševni mir kot trajanje v času. Pri tem torej gre za rajsko floro, ki jo ustvarja in po svoje rekonstruira umetnica in je sestavljena iz ornamentov domačijskih predmetov. Gre za konstrukcijo, ki ima, če jo gledamo s ptičje perspektive obliko prstana, ki nakazuje na sklenjeno večnost. Vse kar se nahaja izven te nežne panoramske meje, se nahaja – simbolično gledano – vzhodno od raja."

Pred to mejo, ki ponazarja osebno lastno notranjo mejo, je človek, posameznik, kateremu je ob tokratni postavitvi vrt ponujen v nadaljnjo obdelavo. Avtorica obiskovalcu dopušča možnost lastne intervencije. Delo kliče po novi dimenziji – javni in tipljivi. Zato se bodo ob razstavi zvrstile delavnice za raznoliko publiko, ki bo povabljena k dopolnitvi dela z našivavanjem besed in citatov iz knjige Ženske, ki tečejo z volkovi (Clarissa Pinkola Estes). Gre za soustvarjalni proces, ki ga avtorica pogostokrat uporablja za nastanek svojih del. Ob izvedbi bo potekal pogovor o naši osebni vlogi danes in perečih temah, ki jih bodo obiskovalci prinesli sabo.

Foto: Skriti vrt (Hidden garden), 2006, print na perforirano fasadno folijo, panoramska instalacija, arhiv KBS.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Črt Kanoni: Grajski hrib z gradom

Stežka bi v Ljubljani našli objekt, ki bi tolikokrat spremenil svojo namembnost, kot jo je ravno ta simbol mesta, torej ljubljanski grad. Bil je sedež mestnih vladarjev, jetnišnica, bolnišnica, stanovanjski objekt pa spet jetnišnica in skladišče municije in orožarna.

Brez vstopnine

 

 Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: ma novo vodstvo – ob ponedeljkih ni predstav

 

Kinodvor:

19:00 Druga stran upanja (Toivon tuolla puolen), Aki Kaurismäki, Finska / Nemčija, 2017, DCP, 98'

Zadnja projekcija na 35 mm kopiji s slovenskimi in angleškimi podnapisi.

Finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurismäki (Le Havre) z zgodbo o nepričakovanem prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada še en duhovit udarec neusmiljeni birokraciji, s katero sodobna Evropa sprejema prosilce za azil. Srebrni medved za najboljšo režijo na letošnjem Berlinalu.

21:00 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija (Hymyilevä mies), Juho Kuosmanen, Finska / Nemčija / Švedska, 2016, DCP, 92'

Film, ki ga je navdihnila resnična zgodba znanega finskega boksarja, se izogne vsem klišejem športnega filma in namesto tega ponudi toplo, duhovito in neizmerno romantično odo ljubezni. Dobitnik nagrade v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.

 

Komuna:

20:00 Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049), znanstveno fantastični akcijski film, Denis Villeneuve, ZDA, 163'