Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

 

Klub Gromka ob 21:00: Human Beans: AFONIA (Rus) + ĐORNATA (Slo/Sr)

>> Play fast or die večer!

AFONIA so rasturači iz Rusije, ki igrajo starošolski powerviolence ala Capitalist Casualties in Spazz. Trenutno so na evropski turneji, v Ljubljani pa bodo grmeli prvič. Zamujanje je kaznivo!

ĐORNATA piči oldschool hc punk ali kot so zapisali hrvaški kameradi: "nova škola stare škole Ljubljana hardkora! Sirovo, jednostavno, brzo, bučno - onako kako hardkor pank treba zvučati!". Po novem se bo na bobnarski stolček usedel Poda iz Patarenov, bobnar, ki ne pozna šparanja s činelami in palčkami. Piči MIki!

Voda je načeloma dobra za zdravje, ne pa vedno.

cena vstopnice: 4.00 EUR
 

Jalla Jalla ob 21:30: Torkpedo - Torrente, el brazo tonto de la ley (1998)

 

Glasba izven:

 

Klub CD ob 20:00: Han Bennink & Uri Caine: Sonic Boom (Nizozemska, ZDA)

Han Bennink, bobni;

Uri Caine, klavir

Presenetljivo srečanje legende nizozemskega jazza in improvizirane glasbe in neprekosljivega bobnarja ter v jazzovskih in klasičnih krogih izjemno cenjenega newyorškega pianista in skladatelja (leta 2000 je v Gallusovi dvorani nastopil z Goldbergovimi variacijami). Leta 2012 je bilo nagrajeno z izidom albuma Sonic Boom, ki je bil posnet spomladi 2010 v slovitem koncertnem prizorišču Bimhuis v Amsterdamu. Izkušnja je resnozabavna , kot vedno, ko ima prste vmes neumorni, 72-letni Bennik. Album spomne na leto 1988, ko je Bennink v Berlinu posnel koncertni album Spot, Circles & Fantasy s še eno klavirsko legendo Cecilom Taylorjem (FMP). Bennink in Caine preigravata lastne avtorske skladbe kot tudi proste improvizacije in spontane kompozicije. Duo z vznemirljivim, nepredvidljivim in dinamičnim zvokom se predstavlja pod imenom Sonic Boom.

Teater, gledališče, odrske deske patakefore:

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 20:00: Nataša Živković: Zavoljoočeta, performans

Koprodukcija: Via negativa, Mesto žensk, CD
Avtorica in izvajalka: Nataša Živković

Sodeluje Pihalni orkester Litostroj
Dirigent in aranžer: Gregor Vidmar
Dearanžer:: Tomaž Grom
Dramaturgija: Jasmina Žgank
Umetniško vodenje: Bojan Jablanovec

"Zakaj? To delam zavoljo očeta. Kdo je? Inženir Litostroja, ki se je upokojil, ko mi je bilo trinajst let. Član Komunistične partije Jugoslavije. Vernik, ki je na steno v naši dnevni sobi obesil veliko Titovo sliko. (In jo snel takoj, ko je Jugoslavija razpadla.) Človek, ki se je nekega dne odločil, da si ne bo več umival zob – in izgubil skoraj vse. Njegovo ime je Vukosav Živković. Ni niti znana osebnost niti ga ne odlikujejo kakšna posebna znanja ali priznanja. Je moj oče in to zadošča. Oče je preprosto vedno tukaj. Zmeraj je tako ali drugače navzoč. Ne glede na to, ali se ga zavedam ali ne." (Nataša Živković)

Performans Zavoljoočeta se začenja tam, kjer se je končala Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja), to je z odhodom matere s prizorišča Dvorane Duše Počkaj. Oče je na odru navzoč le prek svoje odsotnosti, kar je veliko bolj zavezujoče kakor fizično. Projekt je zastavljen kot svojevrstna performativna poklonitev očetu: Očeta išče v glasu in telesu, v zapovedi, želji, odsotnosti.

 

SMG ob 20:00: Heroj 1.0

Avtorski projekt Uroša Kaurina in Vita Weisa
Igrata: Uroš Kaurin in Vito Weis
V deželi brez upanja sta vstala dva heroja.
Mlada, pogumna in neustrašna.
Nihče ju ni pričakoval.
Nihče ni pričakoval, da bo odrešitev tako preprosta,
tako nenadna, tako nenavadna.
Do tega trenutka nismo vedeli, da smo pričakovali prav njiju.
Nihče ni pričakoval, da bosta prav onadva prinesla rešitev, smisel, happy end.

 

Gledališče Glej ob 20:00: Apokaliptična mesečina

Avtorski projekt, ki se napaja iz pesniške zbirke Pesnik v New Yorku pesnika Federica Garcia Lorca. V gledališki predstavi nastopata Robert Korošec in Benjamin Krnetić.

Besedilo: Larisa Javernik po motivih pesniške zbirke F. G. Lorca Pesnik v New Yorku
Režija: Mateja Kokol
Nastopata: Benjamin Krnetić, Robert Korošec
Scenografija: Karin Rožman
Produkcija: Društvo Pekinpah, Lutkovno gledališče Maribor
Koprodukcija: Gledališče Glej
Junija 1929 se je Federico Garcia Lorca umaknil v New York. Takrat je bil doma že slaven in o njem se je pričelo govoriti kot o ciganskem pesniku. Takrat je tudi že izšel film Luisa Buñuela in Salvadorja Dalija Andaluzijski pes, v katerem se je prepoznal. Mesto, v katerega se je zatekel, pa mu ni ponudilo zatočišča, ki ga je iskal. New York kot mesto - svet se mu je pokazal kot prazen, megalomanski, mehaničen, izkrivljen, pohabljen in samoten stroj, sistem, ki požira ljudi, jih naredi votle in jih sili, da živijo drug mimo drugega kot olupki, ostružki in sence samih sebe. Nad takim dehumaniziranim, pretencioznim, nespečim mestom, ki se je zoperstavilo vsemu prvobitnemu, ves čas straši moreča luna, ki napoveduje propad vsega nenaravnega. Meso mesta je našel samo še na obskurnih ulicah Harlema, v glasbi in plesu črnskega prebivalstva. Tam se je čutil domačega, v njih je našel svoje andaluzijske cigane in v njihovi usodi videl svojo usodo. Zbirka Pesnik v New Yorku je izšla šele leta 1940, štiri leta po tistem, ko so ga ustrelili in njegovo truplo odvrgli v neoznačen grob. Newyorške pesmi so njegove najbolj intimne, tu se veliko manj skriva in si dovoli, da spregovori skozi univerzum mesta v katerega je projiciral vsa svoja prevpraševanja in bolečino. Brez poveličevanja razuma je v obliki pesniških podob ustvaril manifest samote trpečih in ponižanih ostankov človeštva.
Na podoben način svoj svet gradi Apokaliptična mesečina. Temelj vseskozi ostaja zbirka Pesnik v New Yorku, ki se dialoško spogleduje z drugim pesniškim glasom. V prostoru nespečih, olupljenih ljudi se tako znajdeta dva lika, dva, eno ali dvoje, ki želita vsak na svoj način artikulirati svojo zgodbo, svojo praznino in svoj univerzum. Oba utrujena, oba zaznamovana, sama v času, ko je nebo prazno, svet je prazen, prevelik in neposlušen, spanca ni, ni počitka, vse se ponavlja. Črpata lahko samo iz sebe in drug iz drugega kot nasprotnika ali kot prijatelja. Le tako lahko najdeta primerno orodje, da zgradita uspavanko, ki bo prinesla spanec, pomiritev, nov začetek. Nič drugega ni ostalo. Ne racio, ne velikopotezna dejanja, samo meso in kri lahko ponovno sešije ostanke človeštva. Svet se je slekel do svojega bistva. Kaj je tisto kar bo ostalo?
Ker bo. Vse bo.

 

Muzej novejše zgodovine Slovenije ob 20:00: Himalajski vodja Aleš Kunaver

Ob 30-letnici tragične smrti Aleša Kunaverja (1935–1984), vodje šestih jugoslovanskih himalajskih odprav, snemalca prvih slovenskih himalajskih filmov, gorskega reševalca, pisca in predavatelja, pripravljamo razstavo HIMALAJSKI VODJA ALEŠ KUNAVER.

Ob 30- letnici tragične smrti Aleša Kunaverja (1935–1984), vodje šestih jugoslovanskih himalajskih odprav, snemalca prvih slovenskih himalajskih filmov, gorskega reševalca, pisca in predavatelja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravljamo razstavo z naslovom Himalajski vodja Aleš Kunaver. Razstava nastaja v tesnem sodelovanju z Dušico Kunaver in ob pomoči nekaterih nekdanjih članov alpinističnih odprav, predvsem iz zbirke diapozitivov Aleša Kunaverja, ki jih je muzeju podarila družina Kunaver.
Razstava želi obuditi spomin na Aleša Kunaverja, ki je v pionirskem obdobju slovenskega himalajizma kot vodja šestih himalajskih odprav naše alpiniste popeljal v sam svetovni vrh.
Fotografije, predstavljene na razstavi iz obdobja med 1959 in 1984 želijo podati utrinke iz življenja v Nepalu, iz šestih jugoslovanskih odprav v indijsko in nepalsko Himalajo in iz ene odprave v Hindukuš, iz Šole za nepalske vodnike v Manangu, prav tako pa želijo prikazati Aleša Kunaverja kot človeka, obdarjenega z mnogimi sposobnostmi, ki jih je razvil do take mere, da je bil vzor alpinistom mlajšega in starejšega rodu. Avtor večine posnetkov na razstavi je Aleš Kunaver, nekaj posnetkov pa so naredili člani omenjenih odprav. Fotografski del razstave bo dopolnjevalo tudi gradivo v dveh vitrinah.
Razstava bo na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije od 4. novembra 2014 do predvidoma sredine januarja 2015.
Avtorici razstave in kataloga v pripravi: Jožica Šparovec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Dušica Kunaver
 

Moderna galerija ob 20:00: MG+: Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti: Hribi in doline in rudna bogastva

Razstava prinaša celovit pregled umetniškega ustvarjanja Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti. Na ogled bo izbor ključnih projektov, ki so nastali v zadnjih desetletjih in so pomembno zaznamovali sodobno umetniško produkcijo.

 

Layerjeva hiša, Kranj ob 20:00: Marko Kociper: Jazbec in otok mrtvih

razstava stripovskega albuma in malih skulptur Marka Kovačiča

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Literarni obračun z mestom skozi roman Aleša Štegra Odpusti

Leto 2012 je bilo v znamenju Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012, kjer je Aleš Šteger sodeloval kot vodja programskega sklopa Terminal 12.

Zbrani vtisi in izkušnje mu seveda niso dali miru in nastala je literarizirana vizija mesta Maribor kot srca teme, ki ga obvladuje hobotnica trinajstih posvečenih. V galeriji likov srečamo številne mariborske veljake in seveda avtorja samega, ki so vsak s svoje strani ujeti v vrtinec napetega iskanja rešitve uganke. Roman Odpusti je križanec med metafizično kriminalko in fantazijo, ki ji ne manjka humorja in samoironije, predvsem pa je ogledalo vzdušja v nekem mestu, ki je bilo za trenutek postavljeno na evropski kulturni zemljevid. Z avtorjem se bo pogovarjala kritičarka in pesnica Tina Kozin.

 

Filozofska fakulteta v LJ, učilnica R-1A med 19:40 in 21:15: Kaj je historični materializem? (IDŠ seminar)

Nosilec seminarja: Tibor Rutar
 

Narodni muzej Slovenije ob 20:00: Mikrobiološke raziskave egipčanskih mumij

Egipčanske mumije še danes vzbujajo veliko zanimanja.

Med drugim je v pridih skrivnostnosti odet tudi postopek, s katerim so uspeli pokojnike ohraniti tisočletjem navkljub. Mumifikacija ustvarja nekakšno časovno kapsulo, ki naravoslovcem omogoča vpogled v življenje in navade tedanjih ljudi.
Snovi, ki so jih Egipčani uporabljali za balzamiranje, da bi preprečili rast mikroorganizmov na mumijah in posledično razgradnjo človeških in živalskih ostankov, preučujemo še danes. Izsledki raziskav omogočajo vpogled v tedanjo znanost in razkrivajo, da so bili stari Egipčani strokovnjaki v poznavanju protimikrobnih snovi v naravi. Sodobne tehnike nam omogočajo tudi izolacijo in analizo molekul DNA iz ostankov mumificiranih ljudi in živali ter mikroorganizmov, ki so jih poseljevali. Razberemo lahko številne informacije, na primer sorodstvene vezi med ljudmi in živalmi ter vpliv mikroorganizmov na njihovo zdravje. Molekularno biološke in biokemijske tehnike nam torej omogočajo, da stopimo v tedanji čas, ga primerjamo s sedanjostjo in razvijamo znanje za prihodnost.
Predava doc. dr. Matej Butala z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Vstop prost.

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka:

19:00 Klasiki/In memoriam: Lauren Bacall

Globoko spanje (The Big Sleep), Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp

Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Philip Marlowe (Humphrey Bogart) se po spletu naključij zaplete v zarote aristokratske združbe. Ključno vlogo pri tem odigra tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). Po mnenju mnogih absolutno najboljši film noir, posnet po romanu mojstra trdih kriminalk Raymonda Chandlerja.

21:15 Klasiki/In memoriam: Menahem Golan

Kralj Lear (King Lear), Jean-Luc Godard, ZDA, 1987, 35mm, barvni, 90', sp

V jedrski katastrofi je uničena večina umetniških del na svetu. Potomec velikega britanskega literata, William Shakespeare Peti, bi rad rekonstruiral dramo Kralj Lear. To je točka, s katere film starta in hkrati tudi vse, kar je mogoče povedati o »zgodbi« te mojstrovine sodobne kinematografije. Vse ostalo so presunljive skice življenja in umetnosti; filma, njegovega začetka, konca in posmrtnega življenja; moči in impotence; skice ničesar in nestvarnega. Vse skupaj – prežeto z iskreno nesposobnostjo avtorja, da bi podal koherentno izjavo in tako morda našel svojo publiko – vodi k neverjetni, blago ironični veri v ponovno vstajenje podobe. Po filmu med drugim tavajo in posedajo Norman Mailer, Peter Sellars, Burgess Meredith, Woody Allen, Leos Carax, Freddy Buache, Julie Delpy, Molly Ringwald in Godard osebno, kot drzni producent se podpisuje Menahem Golan.

 

Kinodvor:

17:00 Ženska, ki si je otrla solze (The Woman Who Brushed Off Her Tears), Teona Strugar Mitevska, Makedonija / Nemčija / Slovenija / Belgija, 2012, DCP, 103'

Za člane Kluba Kinodvor prost!

Ženska, ki si je otrla solze je zgodba o izgubi, krivdi in preživetju, ki na nepričakovan način preplete življenji dveh žensk z različnih koncev sveta. V filmu makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske (Sem iz Titovega Velesa) glavno vlogo odigra nekdanja Almodóvarjeva muza Victoria Abril.

 

19:00 Drevo, Sonja Prosenc, Slovenija, 2014, DCP, 90'

Po projekciji pogovor z gosti: z nami bodo režiserka Sonja Prosenc, direktor fotografije in soscenarist Mitja Ličen ter igralci Katarina Stegnar, Jernej Kogovšek, Lukas Matija Rosas Uršič in Saša Pavlin Stošić! Pogovor bo vodil Jure Longyka.

Komorna drama Drevo je celovečerni prvenec Sonje Prosenc, premierno prikazan v tekmovalni sekciji Vzhodno od zahoda na festivalu v Karlovih Varih.

 

20:45 Grad v Italiji (Un château en Italie), Valeria Bruni Tedeschi, Francija, 2013, DCP, 104'

43-letna Louise (Valeria Bruni Tedeschi) je naveličana svojega igralskega poklica in si obupano želi otroka. Razkošnemu posestvu njene nekoč mogočne družine italijanskih industrialcev zaradi finančne stiske grozi prodaja, Louise pa se mora ob tem soočiti tudi z boleznijo svojega ljubljenega brata Ludovica. Prav tedaj sreča precej mlajšega Nathana, s katerim se zaplete v negotovo razmerje.

Delno avtobiografska tragikomedija italijansko-francoske režiserke in igralke Valerie Bruni Tedeschi je zgodba o družini, ki propada, o dobi, ki se končuje, in ljubezni, ki se začenja.

 

Kino Komuna:

18:00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, komična pustolovščina, Felix Herngren, Švedska, Hrvaška, 2013, 114'

20:15 Mali Budo, črna komedija, Danilo Bećković, Srbija, Črna Gora, Švica, Sl, 2014, 96'