Metelkova:

[A] Infoshop ob 19:00: Benefit veganska večerja za raziskovalno odpravo Protirasistične fronte

Ekipa Protirasistične fronte brez meja se odpravlja na večtedensko aktivistično-raziskovalno pot po Balkanski poti. Namen je zelo enostaven: srečati se s samoorganiziranimi iniciativami politične solidarnosti z migranti, ki so v zadnjih mesecih vzniknile po celotnem Balkanu, pridobiti čimbolj osvežen vpogled na trenutno stanje na terenu, deliti lastne izkušnje in prispevati h gradnji Balkana kot skupnega prostora solidarnosti, vzajemne pomoči in boja proti nacionalizmu in militarizmu.

Predvidoma se bomo osredotočili na nove momente na poti, ki so se pojavili potem, ko so države z izjemno stopnjo nasilja zaprle t.i. Balkansko pot za ljudi, ki so prisiljeni iskati svojo prihodnost stran od vojne in revščine, v katero jih pehajo interesi globalnih elit: prisilna vračanja ljudi, situacija ljudi, ki so zatečeni v državah Balkana, azilni postopki, odnos policije in držav na splošno do ilegaliziranih. Posebej nas bodo zanimale samoorganizirane prakse solidarnosti kot so bivalni skvoti za migrante, info-točke, aktivistične kuhinje, iniciative na področju zdravstva itn. Naša pot bo na nek način tudi že sodelovanje v procesih priprav na veliko transnacionalno srečanje NoBorderCamp, ki bo v Solunu med 15. in 22. julijem [noborder2016.espivblogs.net].

Na veganski večerji zbrane denarce bomo namenili za stroške poti.

Paleta menija:

1.) zelena juha

2.) oranžno-rumena priloga s pisano omako

3.) zeleno-rdeča solata

4.) sočna sladica

 

 

Klub Tiffany ob 19:00: diskusije
Pogovorni večer – LGBT PROSTORI

 

Klub Gromka ob 20:00: Večeri Društva kulturologov Kult.Co: Film 'Odločitev je naša' >> Na projekciji sem nam bodo pridružili tudi predstavniki Društva za trajnostni razvoj Duh Časa. Po ogledu bomo imeli pogovor o filmu, projektu Venus in delovanju društva Duh časa.

 

Jalla Jalla ob 20:20: Razstava stripov "SHADOW OF SHEWOLF" Sanje Stepanović

 

Glasba:

 

Balassijev Inštitut, Barvarska steza 8 ob 18:00: Otvoritveni Dogodek Balassijevega Inštituta

Program:

Accord Quartet:

György Ligeti: Godalni kvartet št. 1

1. String-quartet

Béla Bartók: Godalni kvartet št. 1

1. String-quartet

DJ Bootsie: Etno-folk koncert

Otvoritev razstave Ferenca Jakaba: Skrivalnice

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Mariza

Glasbe svetarn Mundo tour

Po Amalii Rodrigues je Mariza najpomembnejša izvajalka fada in ena najpopularnejših pevk na svetu v tem stoletju.
Čarobnost njenih koncertov je že dvakrat navdušila v polnih Križankah, tokrat bo prvič nastopila v Cankarjevem domu, kjer bo predstavila novi album in projekt Mundo.
"V življenju smo občasno blagoslovljeni ali privilegirani z izkušnjo česa edinstvenega, tako veličastnega, da določi merilo vsemu drugemu. Čarobna predstava, umetnina, čustvena izpovednost ali morda celo bežen pogled v nebesa." (The Australian)

Vstopnina: 26, 33, 37, 44, 22 EUR

 

Klub CD ob 20:00: VASKO ATANASOVSKI TRIO

Vasko Atanasovski, pihala, glas;

Dejan Lapanja, kitara;

Marjan Stanič, bobni, tolkala
Premierna predstavitev albuma The Scissors

Predstavitev novega albuma enega vodilnih slovenskih pihalcev s triom. Vasko Atanasovski navdušuje domačo in tujo javnost s številnimi svežimi projekti in sodelovanji, npr. z Vlatkom Stefanovskim. Še najbolj pa je zasidran v svojem triu, ki poslušalcem razburljivo prikazuje umetnikovo veselje do ustvarjanja.

Zasedba treh izjemnih mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov z Vaskom Atanasovskim na čelu je spomladi 2012 izdala znameniti album Come To Me, še precej svež pa je tudi njihov album Feel. Obe izdaji sta prejeli izjemne kritiške ocene ter močno zaznamovali slovenski in tudi tuji glasbeni prostor. Poleg številnih gostovanj na Hrvaškem in v Srbiji je zasedba kar dvakrat koncertno gostovala na oddaljenem Kitajskem, lansko jesen pa so se podali v London, Nemčijo in na daljšo turnejo po Argentini.

Ekstatičnost, energičnost, eklektično mešanje glasbenih stilov in brezkompromisnost so znane značilnosti njihovih nastopov, ki nikogar ne pustijo hladnega ali brezbrižnega. Živahni ritmi nas hitro pokličejo k plesu. Besedila v angleščini, srbohrvaščini in slovenščini so v glavnem ljubezenska, navdihnjena s humorjem in z izvirnimi, duhovitimi metaforami. Trio, ki ga sestavljata še virtuoz na bobnih in tolkalih Marjan Stanič ter izjemen, eklektičen kitarist Dejan Lapanja, praznuje pet let svojega obstoja in izdajo svojega tretjega albuma.

...»So nekaj najboljšega, kar imamo.« Jaša Lorenčič, Večer

»Vasko Atanasovski Trio je fantastičen! Slišati bi jih moral ves svet« Zdenko Matoz, Delo

14, 9* EUR

 

Prulček Bar ob 20:00: Jazz jam

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta: Emersound

Emersound ( BRA), glas

Jose Luis Keys ( MEX), klaviature

Ariel Cubra ( CUBA), kitara

Robert Baumann ( GER), bobni

Brez vstopnine

 

Orto bar ob 21:00: Orto Fest: Upndowns, Soul Duality, Lynch

Vstopnina: 5 EUR

 

Fotografija, komedija in podobno:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Šentjakobski oder ob 17:00: Misija X

Predstavljajte si, da imate skrivnostno misijo. Zelo pomembno nalogo. Edini, ki jo lahko izpolni, ste prav vi. To je zelo zahtevna misija. Zaradi nje ste poslani na oddaljeni planet v neskončnem vesolju. Letite skozi kosmos, mimo zvezd, srečujete n

Predstavljajte si, da imate skrivnostno misijo. Zelo pomembno nalogo. Edini, ki jo lahko izpolni, ste prav vi. To je zelo zahtevna misija. Zaradi nje ste poslani na oddaljeni planet v neskončnem vesolju. Letite skozi kosmos, mimo zvezd, srečujete planete in se izogibate črnim luknjam. Končno dosežete orbito in odložijo vas na površju neznanega planeta.

Vaša misija se začenja. A tu nastane težava. Misija je tako skrivnostna, da niti sami ne veste, kaj natančno je vaša naloga. Kje začeti? Kje nadaljevati? In kje jo končati? Kaj je cilj? Kaj je v resnici cilj? To je Misija X.

Vstopnina: 5.00 €

Oder pod zvezdami ob 19:00: Neli ni več

Neli ni več je predvsem zgodba o bendu. Neli, Jan, Danny, Kora in Tina, ki sestavljajo #hešteg, so skupina petih mladih pri koncu gimnazije in so dovolj ambiciozni, da želijo poleg opravljanja vsakodnevnih obveznosti ustvariti nekaj več. Za vsest

Neli ni več je predvsem zgodba o bendu. Neli, Jan, Danny, Kora in Tina, ki sestavljajo #hešteg, so skupina petih mladih pri koncu gimnazije in so dovolj ambiciozni, da želijo poleg opravljanja vsakodnevnih obveznosti ustvariti nekaj več. Za vsestransko harmoničen bend mogoče niso najbolj idealna sestava, ker so si med seboj preveč različni in so kljub prijateljskim in romantičnim relacijam individualisti, vendar jih žene skupna ambicija. Ko vsakdan njihovega benda (v uprizoritvi jih spremljamo na vajah) prekine bolezen pevke, soustanoviteljice in najsvetlejše zvezde Neli, se morajo odločiti, ali so se pripravljeni spoprijeti s težavo, prebroditi težko obdobje in se iz grozljive preizkušnje, ki je za Neli lahko usodna, prebiti močnejši za življenjsko lekcijo o prijateljstvu, pomoči in solidarnosti, pa tudi o pogumu in nekonvencionalnih odločitvah.
Predstava Neli ni več se ukvarja s temami odraščanja, funkcioniranja in dela v skupini, egoizma in individualizma, želje po potrditvi, soočanja z umrljivostjo, osamljenosti in poslavljanja. Nihče od likov ni idealiziran, tako da so njihove reakcije na preizkušnje življenjske in neolepšane. Ker gre za zgodbo o življenju nekega benda, pa je v uprizoritvi ključnega pomena tudi glasba: bend #hešteg izvaja avtorske komade z avtorskimi besedili, glasba presega realizem, ki ga sugerira izvirno besedilo, in ustvarja povsem svojo uprizoritveno raven, ki je po sporočilnosti enakovredna dramskim prizorom. 

Vstopnina: 5.00 €

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Valentiniada

Komična parada iz vsakdanjega življenja

Bavarskega komika Karla Valentina pogosto primerjajo s Charliejem Chaplinom in drugimi zvezdniki nemih filmskih burlesk. Literarno je predvsem mojster kolaža. V svojih fragmentarnih dramskih strukturah umešča natančno izbrane dramske like, predstavnike meščanskega življenja, v prepoznavne dramske situacije, ki temeljijo na nesporazumu. Nesporazum ali zmota je polje dramskih konfliktov, ki razkrivajo kompleksnost medčloveških odnosov in ustvarjajo učinek komičnega absurda. Valentinove dramske točke so lahkotne, stvarne, lucidne in preproste, hkrati pa je v njih vse tako posebno, enkratno in pristno. Njegovi navadni ljudje se komaj opazno spreminjajo v klovne, izobčence, posebneže. Jezik, ki ga mojstrsko uporablja, je velikokrat besedna igra, ki nazorno pokaže, da nesmisel ni brez smisla. Dramski konflikt temelji na absurdnem spotikanju znotraj nezmožnosti jezika, enkratni humor pa neusmiljeno razgalja resnico našega bivanja.

Levi oder ob 22:00: Hamlet

"Monohamlet"

Posebna zahvala Davidu Orešiču, Andreju Vrhovniku, Vidu Hajnšku, Tatjani Stanič, Gramatiku in Pocket Teater Studiu

Hamlet: Kakšno ranjeno ime, Horacij,
me preživi, resnica pa nikomur znana!
Če si me nosil v srcu, se za hip
odreci blaženosti in vdahni bol
tega okrutnega sveta, da boš lahko
povedal mojo zgodbo.

To so ene zadnjih Hamletovih besed. Zgodbo o tem mladem fantu poznamo vsi, saj je Shakespearova tragedija Hamlet priljubljena tako pri občinstvu kot pri igralcih. Pripoveduje se že nekaj stoletij, torej je bila Hamletova prošnja prijatelju Horaciju izpolnjena. Doživela je nešteto interpretacij v različnih jezikih in kulturah in temu še ni videti konca. Vedno se kje najde novi Horacij, ki ima dolžnost, da ponovno preda zgodbo občinstvu, drugače bi ga pekla vest, ker ni izpolnil obljube. Ne vem, kako se ne naveliča zgodbe, ki v svojih verzih neskončno vztraja v neodločnosti. Hamlet se ne neha vrteti pred dilemo, vztraja v njej, kot da je to edino, kar ima. Neodločnost je njegova rdeča nit, z vsakim korakom se zaleti vanjo. In občinstvo to gleda in razume, čeprav dobro ve, da je Hamlet v svojem bistvu popolno nasprotje junaka.

V režiji Daniela Daya Škufce smo se Hamleta lotili monološko z igralcem Robertom Korošcem. Odločili smo se za monolog, saj je to primarna oblika pripovedi, edina oblika, ki jo je Horacij lahko zavzel kot posameznik. Res nas zanima samo on, Hamlet, s svojim strahom, s svojim premišljanjem, s svojim odlašanjem. Od kod se rojeva tesnoba in zakaj ne more peljati nikamor drugam kot v blaznost? Edino s tem se zna zoperstaviti svetu, saj drugih poti ni sposoben ali pa jih ne vidi. Predolg monolog, zapisan v verzih in s tem še bolj odtujen današnjemu poslušalcu, govori o enem in istem: Hamlet se ne premakne z mesta pasivnosti, v njem pa hkrati poteka notranji monolog, ki raste in vedno bolj nori v svojih nesmislih. In predvsem ta tesnoba je tisto, kar nas pri naši zgodbi zanima.

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Doktor Živago

Doktor Živago, ena od najlepših in najpretresljivejših ljubezenskih zgodb v svetu umetnosti, je roman ruskega pisatelja Borisa Pasternaka, ki je leta 1958 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Izredno osebna in filozofska pripoved govori tudi o vidikih sistema in vplivih revolucije na razvrednotenje posameznika, kar seveda ni ugajalo oblastem takratne Sovjetske zveze. Zavoljo velikega pritiska nanj se je moral pisatelj prestižni nagradi odpovedati.

Nato je bil Živago dolga leta doma nezaželen in pravo veljavo so mu omogočile šele družbene spremembe v devetdesetih letih. Medtem pa je roman na Zahodu postal velika uspešnica, prevedena v številne jezike. V znameniti britansko-ameriški filmski različici, v režiji Davida Leana iz leta 1965, je izpostavljena intimna ljubezenska zgodba med doktorjem Živagom in Laro, ki je "okužila" gledalce in filmski svet (film je prejel pet oskarjev in pet zlatih globusov) ter postala klasika. Nedavno je na Broadwayu doživela krst ameriška izvedba istoimenskega muzikala, ki je pred tem uspešno polnil dvorane v Avstraliji in na Švedskem, vse več je ekranizacij. Baletne poustvaritve do sedaj še ni bilo in tako bomo na našem odru prvič obudili znamenito zgodbo kot dramski balet, ki bo svojo snov črpal predvsem iz ljubezenske zgodbe in vprašanja osebne svobode.

Posegli bomo po glasbi Dmitrija Šostakoviča, ruskega skladatelja in pianista, velike figure glasbenega sveta 20. stoletja, ki je ustvarjal po obdobju Prokofjeva in Stravinskega in v svoji glasbi združeval mešanico stilov (neoklasika, postromantika). Nastala je glasba, polna ostrih kontrastov pa tudi groteske. Ustvarjalca predstave bosta zelo znana baletna umetnika, brata Jiři in Oto Bubeniček, ki sta svoji karieri dopolnila v hamburškem Baletu Johna Neumeierja, danes pa se lahko pohvalita kot avtorja izjemno uspešnih predstav na uglednih plesnih odrih. Orkestru bo dirigiral maestro Marko Gašperšič.

 

Gledališče Glej ob 20:00: Britev: duet za performerja in njegov karakter

gibalna in gledališka predstava

Avtorji: Sebastjan Starič, Borut Bučinel, Marko Bratuš

Režija in koreografija: Sebastjan Starič

Nastopa: Borut Bučinel

Produkcija: Gledališče Glej

Britev: duet za performerja in njegov karakter je humorna in iskrena gibalno-gledališka predstava, ki s pomočjo fizično naporne koreografije osvetljuje tragično iskanje identitete in poslanstva sodobnega moškega ter nezmožnost izražanja in vmeščanja v svet, ki pravzaprav ne potrebuje več pravih moških.

Vstopnina: 10 EUR, 7 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj ob 20:00: Jaka Andrej Vojevec: Hamlet pa pol

Festival Shakespeare za vedno

Režija: Jaka Andrej Vojevec
Dramaturgija: Klavdija Zupan
Nastopajoči: Gašper Jarni, Vesna Vončina, Rok Kravanja, Uroš Jezdić
Glasba: Uroš Jezdić
Scena, kostumi: Andrej Vrhovnik

Pogled v zakulisje uprizoritve Hamleta v osrednji gledališki hiši. Bolj ko se bliža premiera, bolj jasno je, da so odnosi znotraj gledališča prav tako zapleteni kot v sami drami. In tako se Hamletova zgodba že pred velikim dogodkom zgodi med samimi izvajalci. Kdo hoče komu ukrasti stolček? Kdo kaže prijazen obraz, za hrbtom pa rovari in spletkari? Komu je prva skrb umetnost in gledališče, kdo se želi le okoristiti. Predvsem pa, kdo bo razmotal gordijski vozel spletk in nakan?

Z uporabo mask in tehnik sodobne commedie del' arte bodo nastopajoči odigrali vsak po več vlog in tako ponudili nov pogled na delo velikega barda. Režiser Jaka Andrej Vojevec se je s tehnikami commedie del'arte seznanil na treh zaporednih mojstrskih delavnicah italijanskega igralca in režiserja Mattea Spiazzija. Za režijsko delo je že zgodaj prejel več nagrad, med njimi na Borštnikovem srečanju, Tednu slovenske drame in Dneh komedije.

Vstopnina: 8, 6 EUR

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Matija Ferlin: Staging a play: Steklena menažerija

plesna predstava

Matija Ferlin v svoji novi predstavi Staging a Play: Steklena menažerija ponovno razpira vmesno področje med abstrahiranim plešočim telesom in konvencijami gledališkega jezika. Prvič v svojem opusu si je Ferlin za izhodišče predstave izbral že obstoječe dramsko besedilo, in sicer kanonsko dramsko delo Steklena menažerija dramatika Tennesseeja Williamsa. V dramskem besedilu kot predlogi je govorno dejanje običajno razumljeno kot dominantni označevalec uprizoritvenega koda. Ker izvajalci na odru ne uporabljajo glasu ali govornega aparata, je raziskovalni proces osredotočen na telesa v gibanju, ki ustvarjajo fizične spomine na besedilo in namene, zapisane v njem. Ferlin in skupina štirih plesalcev se tako spopade s skoraj nemogočo nalogo, s katero poskušajo na novo iznajti gledališkost skozi potencial, ki izhaja iz sopostavitve telesa in besedila. Odrski prostor tako vzpostavi možnost razpiranja napetosti, ki nastanejo med preizpraševanjem gledaliških konvencij in odpiranjem novih imaginacij.

Predstava je nastala po motivih drame Steklena menežerija avtorja Tennesseeja Williamsa v posebnem dogovoru z University of the South, Sewanee, Tennessee, ZDA.

Koncept in režija: Matija Ferlin
Izvedba in koreografija: Loup Abramovici, Anja Bornšek, Maja Delak, Matija Ferlin, Žigan Krajnčan
Dramaturgija: Goran Ferčec
Scenografija: Mauricio Ferlin
Glasba: Luka Prinčič
Kostumografija: Matija Ferlin

Vodenje luči in tehnično vodstvo: Saša Fistrić
Oblikovanje: Tina Ivezić
Fotografija: Nada Žgank
Prevodi: Katja Kosi
Slovenska lektura: Melita Silič
Angleška lektura: Ame Henderson
Administracija: Nina Janež
Izvršna produkcija: Sabina Potočki

Produkcija: Emanat
Koprodukcija: Matija Ferlin
Partnerji: Bunker, Ljubljana / Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Mediteranski plesni center – Svetvinčenat, Hrvaška, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
Medijska podpora: Mladina, Radio Študent

Cene vstopnic: 10 €, 7 € (dijaki, študentje, upokojenci)

 

10KA klub smeha ob 20:30: 10kin večer Novega #69, stand-up komedija

Nasmejali vas bodo: Žan Papič, Andrej Podbevšek, Jan Kreuzer, Anton Pevc, X, X, vse pa bo povezal MC Andrej Težak Tešky

Vstopnina: 4€

 

Galerija Jakopič ob 18:00: Povezovanje med umetniškimi akademijami in integrativna moč umetnost, razstava

Na pogovoru bodo sodelovali pedagogi in vodilni predstavniki, ki skrbijo za razvoj na umetniških akademijah

Brez vstopnine

 

Stekleni atrij, Mestna hiša ob 18:00: Bojana Dimitrovski: Požar, razstava ilustracij

Slikanica z besedilom Neli Kodrič Filipić in ilustracijami Bojane Dimitrovski Požar pripoveduje o ljudeh, ki jih je požar pregnal z doma.

Bežijo, da bi si rešili golo življenje. Prosijo za pomoč, a jih kot begunce ne sprejme nihče. Po težkih preizkušnjah si zgradijo nova bivališča, kjer so dobrodošli tudi tujci. Presunljiva pripoved, ob kateri se odpirajo pomembne in aktualne teme o sobivanju, strpnosti in drugačnosti.  Zgodba se dogaja v nedoločenem kraju in času, a je zlahka primerljiva z današnjo begunsko situacijo, le da se v slikanici srečno konča.

Bojana Dimitrovski je ilustratorka, slikarka in striparka. Diplomirala je na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Njena najljubša medija za ustvarjanje sta akvarel in črnilo. Nekaj let je živela v Kanadi, kjer je z računalnikom risala in slikala za modne časopise in oglaševalske kampanje. Po selitvi na staro celino se je vrnila tudi k stari strasti, ilustriranju knjig. Danes živi in ustvarja v Sloveniji. Otroci jo dobro poznajo po treh slikanicah o mačku Vilku (Kako je Vilko vzljubil zimo, Vilko in Azaleja, Vilko in Lina in njuna družina), starejši pa po slikanici baladne pravljice Svetlane Makarovič Mesečinska struna. Že nekaj let ilustrira tudi za leposlovni reviji Cicido in Ciciban.

Brez vstopnine

 

Knjigarna, Filozofska fakulteta ob 17:00: Besedna postaja: pogovor s prevajalcem Ubuja, literarni večer

Na Besedni postaji se bomo o prevajanju Jarryjevega Ubuja pogovarjali s Primožem Vitezom. Pogovor bo moderiral Matej Juh.

Alfred Jarry (1873–1907) je svoje prvo besedilo, Kralj Ubu, napisal pri petnajstih letih.

Z nadaljevanjem v zaokrožen dramski cikel o pogoltnem možaku Ubuju je postavil enega od temeljev sodobnega gledališča in nadrealističnih smeri v vseh umetnostnih izrazih.

Štirje ključni ubujevski teksti, napisani v filozofsko utemeljenem dramaturškem loku, izrišejo Ubujevo pot od kralja do sužnja, pri čemer je Ubu slikovita prispodoba brezobzirnega oblastnika, ki za potešitev svoje neusahljive želje po moči izbira najbolj nasilna, brezvestna in krvoločna sredstva. Ubu je upodobitev amoralne požrtnosti in politične volje do oblasti in se literarno umešča v starodavno linijo velikih mojstrov, kakršna sta bila Rabelais s Pantagruelom in Shakespeare z Macbethom.

Prijazno vabljeni!

(Modra soba/ 5. nad. na FF)

Brez vstopnine

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Slovenska dramatika in gledališče: znova v dialogu

V letošnji sezoni je na programe slovenskih gledališč uvrščeno vidnejše število slovenskih dramskih novitet. Zato smo se v Slovenskem gledališkem inštitutu odločili, da uprizarjanju sodobne slovenske dramatike posvetimo niz tematskih pogovorov, ki poteka pod naslovom Slovenska dramatika in gledališče: znova v dialogu? in v okviru katerega se z avtorji besedil in gledališkimi ustvarjalci osredotočamo na različne vidike odnosa med dramatiko in njenim uprizarjanjem.

Na tokratnem pogovoru bomo spregovorili o dveh krstnih uprizoritvah letošnje sezone, o Samorastnikih avtorice Simone Hamer (po motivih Prežihovega Voranca) v Mestnem gledališču ljubljanskem in Tarzanu avtorja rokgreja v SNG Drama Ljubljana.

Gostili bomo soustvarjalki uprizoritev, dramaturginjo Simono Hamer in režiserko Evo Nino Lampič.

Pogovor bo vodila teatrologinja Ana Perne iz SLOGI.

Brez vstopnine

 

Knjižnica Prežihov Voranc ob 18:00: Knjiga spregovori z dr. Iztokom Osojnikom

Vabimo vas na 4. srečanje bralnega kluba Knjiga spregovori z dr. Iztokom Osojnikom, ki bo v torek, 19. aprila 2016, ob 18. uri v Knjižnici Prežihov Voranc (Tržaška 47a, Ljubljana). Tokrat bomo pod drobnogled vzeli knjigo Maja Storch: Hrepenenje močne ženske po močnem moškem (psihologija).

Gre za kvalitetno, strokovno knjigo s področja jungovske psihologije, ki jo je nemška psihoanalitičarka Maja Storch napisala zelo razumljivo, poljudno in z dovolj konkretnimi primeri, da ji lahko sledi vsakdo, tudi brez predznanja iz psihologije. Knjiga tako bralkam kot bralcem daje vpogled v sodobne žensko-moške in moško-ženske odnose, predvsem pa jim omogoča samospoznavanje. Dodatna vrednost te knjige so zlasti jasno in jedrnato pojasnjeni temeljni pojmi tiste veje psihologije, ki jo je zasnoval Carl Gustav Jung in nam lahko nudijo ogrodje za analizo odnosov med ženskami in moškimi ter med ljudmi nasploh.

Brez vstopnine

 

 

 

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Literatura živi!: Pesniški dvoboj – Christine Teichmann in Christopher Hütmannsberger

Na pesniškem dvoboju se bosta spopadla Christine Teichmann in Christopher Hütmannsberger, uveljavljena avstrijska avtorja in poznavalca »slam poezije« – poezije, ki se izvaja v živo in je usmerjena v interakcijo s publiko. Performativni nastop organizira Avstrijski kulturni forum.

Brez vstopnine

 

AGRFT ob 20:00: Moment komedije: ko neprevarani postane marioneta lastne predstave
Za obravnavo značilnega elementa logike komedije se bo Robert Pfaller oprl na Octava Mannonija in na njegove lucidne psihoanalitske uvide v delovanje utajitve in iluzije v gledališču, še posebej v komediji. Do klasičnega zapleta pride v komediji takrat, ko se morajo nekateri junaki, da bi pridobili takšno ali drugačno korist, začeti pred drugimi junaki pretvarjati (recimo, da so zaljubljeni). Podvojitve so sicer že tako značilne za komedijo, tukaj pa se zdi, da je podvojen princip gledališča kot tak: gledalci v občinstvu lahko spremljajo gledališče na odru samem, v katerem nekateri junaki postavijo druge v vlogo gledalcev in jih naplahtajo.
Toda ker so ti junaki povsem podrejeni iluzijam drugih ljudi, se navsezadnje tudi sami ujamejo vanje (kakor je opozoril že Imannuel Kant). Navsezadnje tako zapadejo celo iluziji, v katero sami sicer niso nikoli verjeli – kar je morda najbolj presunljiv trenutek komedije: iluzija, ki so jo ustvarili zato, da bi prišli do neke prednosti ali dobička, se polasti neprevaranih samih, tako da jo še kar naprej vzdržujejo, celo tudi če jim sploh ni več v korist.
Robert Pfaller je profesor filozofije in kulturologije na Univerzi v Linzu v Avstriji. Je ustanovni član dunajske skupine za raziskovanje psihoanalize »stuzzicadenti«.
Predavanje bo v angleščini.

 

Tovarna Rog, Živko Skvotec ob 20:00: Igor Bijuklič: »Zgodovina moderne propagande in nastanek ameriške družbe«

Zadnji, tretji, del cikla predavanj o nastanku sodobnih ZDA
Začetni teoremi kot tudi apologije moderne propagande ne nastopijo ob političnih vprašanjih državne ureditve ali vladanja, temveč znotraj tehničnih razprav kako zagotoviti učinkovitost in integracijo imigrantov v industrijsko družbo ZDA na začetku 20. stoletja. Moderna propaganda ima svoj začetek v takrat aktualnih vprašanjih ameriških družbenih znanosti in njihovih tehničnih ambicij kako družbo kot organizacijsko celoto urejati in krmiliti po znanstvenih principih.
Poznavanje širšega zgodovinskega konteksta nam bo odprl pot za razumevanje temeljnih avtorjev, ki tehnike propagande in PR vpeljujejo in zagovarjajo kot legitimna sredstva sistematske množične manipulacije. Skušali se bomo soočit s takratnim entuziazmom, ki je sredstva manipulacije pozdravljal kot tehnično revolucijo, s katero je postalo mogoče nadomestiti politiko, vladanje in državljanje ter doseči nič manj kot "smoothly functioning society".

 

Kino Šiška, Komuna ob 20:00: STRIPOLIS z dr. Horowitzem

Ciril Horjak alias dr. Horowitz, risar prvega stripa o endodontiji na svetu, ničesar ne pogreša. Ima skoraj vsega preveč: svinčnikov, papirja, kreditov in otrok. Le ena stvar mu še manjka do popolnosti – diploma. Letos bo zaključil študij na Akademiji za likovno umetnost. Ker je praktični del naloge končal že predlani, zdaj mnogi zadržujejo dih in komaj čakajo na teoretični del. Kaj novega bo napisal? Bo v zapisanem zgolj strnil spoznanja zadnjih desetih let? Bo poudarek na izobraževalnem stripu ali na stripovskem jeziku nasploh? Nikar ne zadržujte sape, globoko vdihnite in pridite poslušat človeka, ki riše skoraj toliko, kot govori. Na predstavitvi se bo doktorju brez diplome pridružila še prijateljica Jasmina Hlaj. Jasmina bo kot po naključju postavljala ravno tista vprašanja, na katera ima Ciril odgovore.

Organizacija Kino Šiška.
Vstop prost.

 

Slovenski dnevi knjige:

Mestni trg:

18:00 Kralji ulice se predstavijo

Nastopajo:

Mare Gorjup (Mare Čare), Jurij Kunaver, Tomaž Golob (Taubi)

19:00 Debate iz podzemlja: Primitivizem

Če je kriza res sproducirala slovensko zaostalost, ki se jo trenutno prezentira kot najbolj naravno pojavno obliko, kako to, da je bilo primitivizma pred petimi leti, ko so bili ekonomski kazalci še veliko slabši, bistveno manj, kot pa ga je zdaj? Kaj se je zgodilo tako z ekonomskimi kot intelektualnimi elitami, ki so konec koncev…

Nastopajo:

Nataša Sukič, Robert Perišić, Strip komentar: Miha Hančič

Pritličje ob 20:00: Predavanje: Samomor v sodobni kulturi in literaturi

V predavanju se bomo na fenomen samomorilnosti ozrli z vidika znanih literarnih, filmskih in stripovskih zgodb in tudi človeških usod med ikonami popularne kulture. Kaj nam o življenju in smrti lahko povejo mladi Werther, gospa Bovary, Kurt Cobain, slovenski filmi in mednarodni strip? Žiga Valetič je scenarist, publicist in grafični oblikovalec. Med drugim je napisal strokovno delo Samomor: večplastni…

Nastopa:

Žiga Valetič

Sombrero bar, Fužine ob 21:00: Zgodbe iz podzemlja: Strah

Je strah res znotraj votel, zunaj ga pa nič ni? To bomo na 21. Slovenskih dnevih knjige izvedeli v znanem fužinskem lokalu Sombrero, kjer bodo slovenski in tuji avtorji o strahu spregovorili – na pamet! Brez branja že napisanih zgodb, brez plonk listkov, brez teoretiziranja za okroglo mizo: vsak 10 minut z resnično ali izmišljeno…

Lokacija:

Nastopajo:

Jasmina Topić, Urban Vovk, Miha Mazzini, Lenart Zajc, Robert Perišić, moderator: Goran Vojnović

 

LUD Literatura (Erjavčeva 4): prepišno uredništvo

18:00 Literarni mediji jutri: uveljavljene revije
O uveljavljenih literarnih revijah se bo z Aljošo Harlamovim in Primožem Reparjem pogovarjal Urban Vovk.

19:30 Skrito (dramoleti)
Igralki Maruša Majer in Anja Novak bosta uprizorili kratke dramolete, predelave kratkih zgodb Tine Mlakar Grandošek iz knjige Vse je v redu.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

19:00 Kino-katedra: K pojmu političnega v znanstveni fantastiki

Planet opic (Planet of the Apes), Tim Burton, ZDA, 2001, 35mm, 2.35, barvni, 120', sp

Leta 2029 ameriški vesoljski pilot Leo Davidson (Mark Whalberg) zaide v elektromagnetni vihar in strmoglavi na neznani planet Ashlar. Tam se piše leto 5021, svetu in zasužnjenim ostankom primitivne človeške vrste pa z železno roko vlada dominantna rasa humanoidnih opic. Lea odreši Ari, opičja aristokratinja in zagrizena borka za pravice ljudi. Skupaj skleneta zanetiti družbeni revolt. Burtonov spektakularni rimejk kultne znanstvenofantastične klasike iz leta 1968, posnete po istoimenskem romanu Pierra Boulla.
Projekciji sledi predavanje Anžeta Dolinarja. V sodelovanju z Inštitutom za delavske študije. Vstop prost.

 

Kinodvor:

17:00 Mustang, Deniz Gamze Ergüven, Francija / Nemčija / Turčija / Katar, 2015, DCP, 94', 14+, v turščini s slovenskimi podnapisi

Prvenec mlade turške režiserke Deniz Gamze Ergüven je navdihujoča zgodba o petih odraščajočih sestrah in njihovem uporu zoper patriarhalne družbene norme, ki vladajo na podeželju sodobne Turčije.

19:00 Gospod sodnik (L'hermine), Christian Vincent, Francija, 2015, DCP, 98'

Fabrice Luchini se iz odljudnega sodnika prelevi v sanjavega zaljubljenca, ko med porotniki zagleda svojo platonsko ljubezen (Sidse Babett Knudsen iz serije Oblast/Borgen). Mešanica sodne drame in nežne ljubezenske zgodbe je z Beneškega filmskega festivala odnesla nagradi za najboljši scenarij in najboljšega igralca.

21:00 Mama, Vlado Škafar, Slovenija / Italija / BiH, 2016, DCP, 93'

Sledi pogovor z avtorjem.

Filmska pesem o mami in hčeri. Tretji del »trilogije o bolečini in lepoti« Vlada Škafarja je doživel svetovno premiero na filmskem festivalu v Rotterdamu v sekciji Svetla prihodnost.

Mala dvorana:

18:00 To vse spremeni (This Changes Everything), Avi Lewis, ZDA / Kanada, 2015, 89'

Navdihujoč, po uspešnici Naomi Klein posnet okoljski dokumentarec sledi uspešnim aktivističnim in okoljevarstvenim projektom ter pokaže, da je z osebno zavzetostjo mogoče ubraniti svet pred brezvestnimi plenilci.

20:00 Dobri državljan (A Good American), Friedrich Moser, Avstrija, 2015, DCP, 100'

Dobri državljan je dokumentarni triler o žvižgaškem predhodniku Edwarda Snowdena Billu Binneyju, ki je prepričan, da sta svoboda in demokracija nezdružljivi z množičnim nadzorom ter razgalja skorumpirane organizacije, ki trdijo drugače.

 

Komuna:

17:45 Moja obilna grška poroka (2 My Big Fat Greek Wedding 2), Kirk Jones, ZDA, komedija

19:30 Knjiga o džungli (The Jungle Book), Jon Favreau, ZDA, domišljijska pustolovščina

21:30 Orel Eddie (Eddie the Eagle), Dexter Fletcher, Velika Britanija, ZDA, biografska športna drama