Metelkova mesto:

 

Jalla Jalla ob 21:00: Djne Črička - GR80s

 

Menza pri koritu ob 21:00: Impro Metelkova. IGLU - Improvizacijsko gledališče Ljubljana in Davide Arcuri (IT): SUPERSCENA (v angleščini)

Štirje režiserji, štiri zgodbe, en divji vlakec smrti improvizacije.

Improvizatorji Improvizacijskega gledališča Ljubljana Juš Milčinski, Peter Frankl in Vid Sodnik enkrat mesečno v Menzo pri koritu pripeljejo enega izmed svojih impro prijateljev iz tujine. Gre za mlade, a izredno talentirane tuje performerje, ki skupaj s slovensko trojko pripravijo unikaten impro šov v angleščini.
Tokrat se bo Iglujevcem pridružil eden najbolj prodornih italijanskih improvizatorjev Davide Arcuri. Davide je član gledališča Teatribù iz Milana, ki igra in razvija različne improvizacijske formate - od tekmovalnih do celovečernih. Davidova igra je premišljena in zelo šarmantna, tako da gledalcem priporočamo, da pridno pripravijo svoje vzdihe in zaljubljene poglede.
Vsi štirje improvizatorji se bodo ta večer izmenjevali v dveh vlogah - igralski in režiserski, saj bo vsak izmed njih režiral svojo improvizacijsko zgodbo. A iz kroga v krog bo režiserjev manj in le tista zgodba, ki bo gledalcem najbolj všeč, bo preživela do konca!
Igrajo: Vid Sodnik, Juš Milčinski, Peter Frankl in Davide Arcuri k.g.

 

Channel Zero ob 22:00: Psy DubLab - Barve na psihadelično obarvanem DubLabu bodo dodane v sodelovanju z Mami's Magic ekipo: Shoshana, Cuich in Gelukkig.

 

Glasba izven:

 

Ex KMŠ s fleksibilnim imenom ob 20:00: Jazz ponedeljki

Vid Jamnik--vibrafon
Primož Grašič--kitara
Aleš Avbelj--bas
Ratko Divjak --bobni
Vstopnine ni !

 

Prulček Bar ob 21:00: Prednovoletno rajanje

Vabijo vas:

Matija Krivec- virtuoz na trzalih

Klemen Bračko- virtuoz na potegalih

Žiga Šercer- virtuoz na pretepalih

Koncert avtorske glasbe Matije Krivca z občasnimi izleti v drugih avtorjev viže. Glasba, prilegajoča se filmom, risankam, tragedijam in ženskim bokom. Iz srca, a brezkompromisno! Slano do solza in pocukrano do karamele! Hlipali boste od sreče in se krohotali od žalosti!
In seveda: več boste vrgli v klobuk, širši bo vaš nasmeh (1. zakon psihoakustike)!

Pritličje, Mestni trg 2 ob 21:00: Rok Zalokar trio

Trio bo predstavil nove kompozicije, koncert in izkušnjo pa bo z vizualijami podkrepil VJ Mesec, premierno.

Rok Zalokar trio je jazz-rock-klasični-"you name it" klavirski trio. Rdeča nit zasedbe je "krmarjenje" med razpoloženji in razvoj le-teh. Osnovne kompozicijske skice vključujejo elemente jazza, neposrednost rocka ter liričnost klasične glasbe. Da bi ohranili živost skladb, dobršen del prostora v svojih glasbenih povestih prepuščajo tudi improvizaciji, kateri so kompozicije v veliki meri tudi podrejene. Trio se ne omejuje s tradicionalnim zvokom, mestoma ga podkrepi z uporabo efektov, a vendar le-te ne predstavljajo jedra, namen je dodati zvoku odtenke, ne podrediti celotne zvočne podobe.
Rok Zalokar – klavir
Jože Cesar – bobni
Dejan Hudoklin – bas
vizualije: VJ Mesec

 

Teater, odrske deske, predstave,...:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana, Oder pod zvezdami ob 18:00: Krabat

"Če nikdar nisi upal skočiti, ne veš, da imaš krila". Zgodba o Krabatu, bistrem štirinajstletnem dečku siroti, ki se v stiski zateče v skrivnostni Črni mlin, je eno najbolj poznanih del nemškega mladinskega pisatelja Otfrieda Preusslerja. Knjiga Krabat je že ob samem izidu (1971) močno zaznamovala takratne literarne tokove, bila prevedena v številne jezike in nagrajena z nič koliko nagradami. Na nastanek zgodbe so v veliki meri vplivale avtorjeve življenjske izkušnje, zato ni nič čudnega, da je v njej toliko lepega in čarobnega, kolikor je tudi žalostnega in zloveščega.
Čas dogajanja je umeščen v vojno obdobje, vojno pa je na lastni koži izkusil tudi Preussler, kar pet let je namreč preživel v ruskem ujetništvu (1944–1949). Preussler je poleg pisanja proze ustvarjal za film, gledališče, televizijo in radio. V slovenščino je prevedenih še nekaj njegovih del, med njimi Mala čarovnica, Razbojnik Rogovilež, Pravljica o samorogu, Strahek, Mali povodni mož …). Preussler je bil tudi učitelj, imel je neposredni stik z odraščajočimi otroki, poznal je njihova pričakovanja, brezmejno domišljijo in pristope, kako si pridobiti pozornost. Učiteljske izkušnje so izbrusile njegov talent za tekoče in napeto pripovedovanje.

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Andrej E. Skubic: Pavla nad prepadom; režija: Matjaž Pograjc

Andrej E. Skubic
PAVLA NAD PREPADOM
Navdihnjeno z življenjem alpinistke Pavle Jesih
Režija: Matjaž Pograjc
Igrajo: Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Boris Kos, Maruša Oblak, Barbara Ribnikar, Katarina Stegnar, Blaž Šef
"Radio Ljubljana, novice. Našo odlično plezalko, gdč. Pavlo Jesih, je 18. avgusta 1934 zadela nesreča. S tovarišem Jožetom Lipovcem je utirala novo smer med Veliko Mojstrovko in Travnikom, ko sta se ji izdrla oba klina, s katerima se je varovala; padla je kakih 30 m globoko. Lipovec je tovarišico za silo obvezal in zavaroval, nato pa hitel obvestit reševalne ekspedicije. Ponesrečenka ima zlomljeno roko in nogo ter hude notranje poškodbe. Prihodnji dan so jo reševalci spravili na Vršič, od koder jo je oče z avtom odpeljal v Ljubljano. Ponesrečenka je pri zavesti in nezgodo vedro prenaša, čeprav trpi in je njeno stanje težko. Upati je, da morda še okreva."

S temi besedami se začenja dramsko besedilo Pavla nad prepadom, ki ga je prav za krstno uprizoritev v Slovenskem mladinskem gledališču napisal Andrej E. Skubic. Pavla iz naslova Skubičeve drame je pionirska slovenska alpinistka Pavla Jesih, ki je na različnih področjih življenja utirala nove poti. Režiser predstave Matjaž Pograjc je dramatika povabil, naj o njej napiše besedilo, z besedami: "Plezanje je način premagovanja sveta, alpinistki [Pavla Jesih in Mira Marko Debelak] pa sta poleg tega morali premagati še moške. In sta tudi jih."
Pograjc plezanje v predstavi jemlje dobesedno: kot plezanje igralk in igralcev po "severni" steni gledališča in uprizarjanja, hkrati pa po ledeni steni politike, ki se je tudi za Pavlo izkazala kot prespolzka …

 

SNG Opera in balet Ljubljana ob 19:00: Johann Strauss ml.: Netopir

Zgodba intrig, maskiranja, nenadnih zapletov in razpletov v razkošnih kostumih, poimenovana Netopir (Die Fledermaus), je operetni biser, znamenita mojstrovina "kralja valčkov" Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev in verjetno ni opernega odra, na katerem ta opereta ne bi v vsej svoji razkošnosti prikazala radoživosti takratnega dunajskega meščanstva.
Johanna Straussa sina (1804–1849) je k pisanju operet spodbudil sam Jacques Offenbach, ki je menil, da je kralju avstrijske lahke glasbe novi odrski žanr tako rekoč pisan na kožo. Gledališče v 19. stoletju pač še ni bilo elitistična ustanova, temveč prostor, v katerem so se srečevali vsi in vsakršni ljudje. Že prvi poskus se je Straussu posrečil: njegov Kralj Indigo in štirideset razbojnikov, ki je doživel premiero leta 1871, je prodrl vse do Pariza (1875), Londona (1877) in New Yorka (1891). Sledil je Rimski karneval, ki ga je Strauss napisal za dunajsko svetovno razstavo leta 1873. Njegovega zmagoslavnega pohoda po evropskih odrih ni mogla zaustaviti niti huda gospodarska depresija, ki je izbruhnila prav v tistih dneh. Potem je prišel na vrsto Netopir. Njegova tekstna predloga je francoska: znameniti tandem Meilhac-Halévy, zaslužen tudi za libreto Bizetove Carmen, je leta 1872 na gledališke deske lansiral komedijo Le Révellon. Na Dunaju je igra prišla v roke vodstvu Carltheatra, ki so ga še posebej zanimale pariške novitete. Karl Haffner je igro prevedel v nemščino in njeno dogajanje prestavil v avstrijsko "zdravilišče blizu velemesta" (najbrž je imel v mislih Bad Ischl). Potem je tekst nekako zašel na mizo direktorja konkurenčnega gledališča Teater an der Wien Maximiliana Steinerja – nazadnje pa se je založniški agent Gustav Lewy domislil, da bi bilo stvar najbolje predelati v operetni libreto in ga ponuditi Johannu Straussu. Vse se je začelo odvijati z bliskovito hitrostjo. Ker so se zaradi skoraj popolnega finančnega kolapsa habsburške monarhije tudi gledališča znašla v veliki stiski, je Richard Genée nemudoma podpisal pogodbo za dokončno izdelavo besedila, Strauss pa se je za šest tednov zaprl v svojo vilo v Hietzingu in skomponiral znamenito opereto. Krstna predstava v gledališču Theater an der Wien (5. aprila 1874) ni bila sprejeta s posebnim navdušenjem, delo je bilo celo označeno kot potpuri valčkov in polk. Mnogo večji je bil uspeh meseca junija v Berlinu, istega leta pa se je Netopir pojavil tudi v New Yorku. Občinstvo je končno spoznalo, da gre za izjemno mojstrovino.
Pod režijo se bo po dolgih letih ponovno podpisal Zvone Šedlbauer, priznani slovenski režiser, ki je poleg režiranja v vseh slovenskih gledališčih del svoje kariere posvetil tudi operni umetnosti. Ljubljansko operno občinstvo še pomni njegovega Netopirja iz sezone 1991/1992, ki se je na odru obdržal več sezon, poleg omenjene operete pa tudi Bellinijeve Puritance (1982), Švarovo Veroniko Deseniško (1982), Verdijevo opero Moč usode (1980 in 1986), Beethovnovega Fidelia (1996) in Massenetovo Manon (1996).

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana, ob 19:30: Balet SNG Maribor: Romeo in Julija

Koreografija: Valentina Turcu

Glasba: Sergej Prokofjev

Produkcija: SNG Maribor, 2012

Koncept uprizoritve Romea in Julije ohranja portret ljubezni, žrtvovane zaradi sovraštva okolja ter neizprosnosti uničujočih odnosov. Dramatično zastavljen balet neoklasičnega sloga ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in riše podobo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku. Koreografinja je jasno izoblikovala značajske poteze mladih ljubimcev, vrtinec njunih čustev, drznost in pogum ter brezmejno odločenost, da se upreta usodi, ki so jo jima namenili starši. Oklestila je glasbene in dramaturške okraske ter ostala osredinjena na jedro ljubezenske zgodbe. Glasba Prokofjeva je navdihujoča sopotnica pri uresničevanju postavitve. Mojstrska partitura podpira tako intimne prizore kot dinamične ansambelske scene in omogoči prepričljiv izris vseh živopisnih likov predstave.

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Veliki Gatsby

Roman Veliki Gatsby velja za najboljše delo ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda.

Gre za sugestivno zgodbo o nesojeni ljubezni na ozadju prikaza ameriške družbe v vročičnih dvajsetih letih 20. stoletja, ki so po gospodarskem razcvetu prinesla boleč propad velikega ameriškega sna. Zgodba romana na eni strani prikazuje blišč bogataške elite, na drugi pa njeno nasprotje. Ogromno neskladje je leta 1929 pripeljalo do borznega zloma in hude recesije, a ta čas v zgodbi ni več zajet.
Naslovni junak romana je ambiciozni Jay Gatsby, ki sovraži revščino. Pozna jo iz lastne mladosti v Severni Dakoti, saj mu je onemogočila študij na univerzi. Iz strahu, da ga ne bi zapustila, se je kot mlad častnik pred prvo svetovno vojno predstavil svoji izvoljenki Daisy kot potomec bogate družine. Kljub temu si je v času, ko je moral na fronto, našla drugega, resničnega bogataša, in se poročila. Po vrnitvi z bojišča je Gatsby odločen storiti vse, da bi se Daisy vrnila k njemu. Izkoristi priložnosti, ki mu jih nudi prohibicija, obogati z nelegalnimi posli, si postavi razkošno palačo in prireja razsipne zabave. Še preden se sploh pojavi na prizorišču, je mit. O njem krožijo govorice, a nihče ne ve nič določnega.

mala scena ob 20:00: Prevare

Po motivih ene od zgodnejših renesančnih komedij Gl'ingannati (Prevarani ) je nastala majhna, a glasbeno in kostumsko razkošna komedija, v kateri je ves čas v ospredju "kako", torej način uprizarjanja. "Sekstet radoživih komedijantov in ubranih pevcev se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v štirinajst komedijskih vlog." Zaplet zgodbe, katere pravir gre iskati v Plavtovi komediji Dvojčki, je precej preprost: izgubljeni dvojček Fabrizio se znajde v Modeni ravno v trenutku, ko njegova dvojčica Lelia, preoblečena v fanta in s tem na las podobna svojemu bratu, pobegne iz samostana, kamor jo je poslal oče, ki jo želi omožiti z bogatim vdovcem Gherardom. Lelia se kot paž zaposli pri meščanu Flamminiu in se vanj zaljubi, a on ljubi Gherardovo hčer Isabello, ta pa se ogreje za njegovega paža – Lelio. Iz tega sledi kup komičnih zapletov, za katere poleg zamenjav dvojčkov poskrbi tudi pisana paleta ostalih likov, od "preživetveno nabrite služinčadi do drugih značilnih predstavnikov tedanjega meščanstva, obrtništva, zaljubljenih študentov in celo predstavnice najstarejše obrti. Vse te like povezuje ozračje renesančne prebujenosti telesa in vsakršnega čutnega hedonizma, ki ves čas v protagonistih spodmika temelje načelom družbeno zapovedanega v smeri prvinsko naturnega in prizemljenega. Posledice neobvladljive premoči naravnega in prvinskega so 'prevare' kot zmagoslavje človekove polnokrvnosti, veselja do življenja in vsakršnega užitka, a tudi 'prevare' kot temelj odrske (rado)živosti in razposajenosti."
Posebna prevara je tudi gledališki list, za katerega sta avtorica komedije in urednica lista po zgledu Borgesa in Eca ustvarili nekaj zabavnih apokrifov.

 

Šentjakobsko gledališče Krekov trg ob 19:30: Moj ata socialistični kulak

Avtor: Tone Partljič
Režija: Gojmir Lešnjak - Gojc
Scenografija: Ana Rahela Klobčič
Kostumografija: Zvonka Makuc
Asistent kostumografije: Bojan Vister
Glasba: Bojan Jurjevčič - Jurki
Lektor: Simon Šerbinek
Predstava traja 2 uri in 15 minut in ima odmor.
Igrajo:
Ata, Joža Malek, 40 let..........Saša Klančnik
Mama, Mimika Malek, 38 let..........Mirjam Sedmak
Olga, hči, 17 let..........Maša Tkavc / Zala Simčič
Tinček, sin "pesnik," 10 let.........Patrik Luka Rozman k.g. / David Vazzaz k.g.
Vanč..........Leopold Pungerčar
Edo, miličnik.........Rok Glavan
Župnik..........Miha Zrimšek
Farovška Rozi..........Tatjana Rebolj
Medved, kmet..........Peter Teichmeister
Učiteljica..........Jasna Kuljaj
Predsednik KLO..........Borut Zakovšek
Tovariš z okraja..........Matic Valič
Mali..........Filip Klančnik k.g. / Patrik Luka Rozman k.g.
Komična in hkrati trpka igra o usodi malega človeka v neusmiljenem kolesju zgodovine in o družbenih spremembah po drugi svetovni vojni nam ponuja vzporednice z današnjimi turbulentnimi časi. Naš glavni junak se po koncu vojne, v kateri se je vojskoval na različnih straneh, vrne domov k družini na majhno kmetijo. Poln je idealov, sanj, vere v moralno boljši svet in ekonomsko pravičnejšo družbo. Toda kmalu spozna, da so bile sanje samo sanje … Velika uspešnica, po kateri je bil posnet tudi priljubljen film, je bila ob svojem nastanku drzna in provokativna, danes pa predvsem ponuja sočuten in polemičen spomin na polpretekli čas. Kaj se je od takrat v resnici spremenilo? Se je za malega človeka sploh kaj?

 

Veseli december:

Pot Ljubezni, Peričeva 31, Ljubljana ob 19:00: Odpiranje Vrat Notranji Izpolnjenosti

Intezivna Triurna delavnica osebne rasti.

Odpiranje vrat notranji izpolnjenosti. Kako polno je "VSE VAŠE ŽIVLJENJE" ?
Redna cena 45€, posebna ponudba 25€ !

 

Cirkulacija 2 na Tobačni ob 20:00: Happy New Fear!

December 28th, 2014

Cirkulacija² (na kvadrat) obeležuje leto 2014 v ponedeljek, 29. decembra ob 20.00 v prostorih na Tobačni (Tržaška 2, oz. tam nekje). Srečanje je namenjeno srečevanju,
zato vabljeni vsi,
ki še niste bili
(bi morali priti)
ali pa nas imate/ vas imamo
radi

Pripravili bomo vzporedni zvočno-scenski program in postregli s toplo juho (še kakšno prikuho?) in centralno kurjavo.

V letu 2014 smo pridno delali na našem prototipskem stroju CNC² za izdelovanje prototipov. Julija smo se preselili v nove prostore na Tobačni, kjer smo delali na svojevrstnem zvočniškem sistemu (multi-pozicioniranja distribuiranega spektra zvoka). Oktobra smo izvedli festival Prostor časa, pri katerem je spet sodelovala kar široka paleta umetnikov/ politehnikov.

Zgodba še ni zaključena.

V prihodnjem letu bomo razvoj sistema nadaljevali in razširili s študijem intuitivnih vmesnikov/ kontrolerjev. Načrtujemo tudi serijo glasbeno-scenskih dogodkov, pri katerem bomo docela uporabili prostor, ki nam je na voljo (“hiperprostor”).

Juha se kuha
brbota
para bruha
ne bo še odjuga…

 

Bežeče sličice:

 

Kinoteka: Večer SFA: Predlog za digitalizacijo

18:00 Tistega lepega dne, France Štiglic, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 83'

Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema vojnama spadala pod Italijo. Vsi njeni prebivalci so Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasi so trije bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vaščani jih kljub temu obvladujejo in zasmehujejo. Čistokrvna klasika in eden najbolj komičnih dosežkov slovenske kinematografije.

20:00 Naš avto, František Čap, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 94'

Mladi piranski fotograf Pino Vrabec (Janez Čuk) dobi časopisno nagrado za neko svojo fotografijo. Pri lokalnem časopisu ga sprejmejo za fotoreporterja in Pino se odloči, da si bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrajeno fotografijo, kupil avto. Njegova družina je proti, ker bi si vsak rad kupil nekaj zase. Poštar prinese nagrado, toda namesto denarja je v kuverti samo diploma. Sosedje, ki živijo na majhnem trgu in zmeraj vse slišijo, se jim posmehujejo, a zdaj šele so Vrabčevi odločeni, da si kupijo avto. Burka o avtomobilu kot statusnem simbolu.

Kinodvor:

18:00 Oblaki nad Sils Mario (Sils Maria), Olivier Assayas, Francija / Nemčija / Švica, 2014, DCP, 125'

Meditacija o času in o tem, kako se spopadamo z njegovim minevanjem. Preplet resničnosti in fikcije, v katerem se soočijo ikona evropskega avtorskega filma Juliette Binoche ter hollywoodski zvezdnici Kristen Stewart in Chloë Grace Moretz.

20:30 Zimsko spanje (Kış Uykusu), Nuri Bilge Ceylan, Turčija / Francija / Nemčija, 2014, DCP, 196'

Za subtilno čehovsko značajsko študijo, postavljeno v slikovito kapadoško pokrajino, je velikan sodobnega avtorskega filma Nuri Bilge Ceylan prejel zlato palmo na festivalu v Cannesu.