Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
 

Galerija Nočna izložba Pešak od 20:00 do 01:00: spremljevalni dogodek Rdeče zore – Razstava "Prstan": Anna Ehrlemark

 

Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo->Profondo rosso (Dario Argento, 1975)

 

Gala hala ob 21:00: Happy Ol’ McWeasel (folk-punk, SI) Predskupina: Vodka Juniors (punk rock, GR)

Vstopnina: 10,00 € na dan koncerta

 

Menza pri koritu ob 21:00: CONFINE APERTO: Eht Zeđ (slo) in Lercher/Nørstebø (aut/nor). Prosta improvizacija, free jazz, sodobna komponirana glasba... Vstopnina: 5 €.
1. EHT ZEĐ (slo)
Aljaž Škrlep - el.kitara
Peter Kastrin - el.kitara
Matjaž Bajc - bas
Jure Boršič - saxofon
Jakob Leban - pozavna
Francesco Ivone - trobenta
Urban Kušar - bobni
Žiga Ipavec - bobni
2. LERCHER/NØRSTEBØ (aut/nor)
Daniel Lercher - sinusoide, rezonatorji & filtriran rdeči šum
Henrik Munkeby Nørstebø - pozavna
Eht Zeđ je najnovejši projekt vrtejbenskih ustvarjalcev. Združuje devet glasbenikov, ki izhajajo iz najrazličnejših glasbenih področij; tako želijo ustvariti zvočno kuliso, ki holistično združuje duh vseh njihovih glasbenih izhodišč. Večinoma izhajajo iz svobodne improvizirane glasbe in instant kompozicij, ki predstavljajo – enkrat igrivo in nedolžno, drugič agresivno in nasilno – model prave glasbene in duhovne svobode. Projekt je zastavljen širše kot le glasbeno ustvarjanje. V prihodnje želijo v svoje vrste pridobiti ustvarjalce z različnih področij – likovnega, fotografskega, filmskega, pesniškega itd. – ter tako ustvariti umetniški kolektiv, ki širi svobodno umetnost in predvsem razgrinja ter popularizira umetnost svobode. Ključen se jim zdi koncept glasbene improvizacije "postajanje". Zato so v samem začetku zagnali projekt Vsak patk plata, ki prikaže pristno glasbeno ustvarjanje in se ogiba oblikovanju enotne identitete skupine, kot se to zgodi v običajnem primeru izdaje plošče. Raje težijo k organskemu prikazu dogajanja. Predvsem gre za hudomušno poigravanje in preizkušanje ter seveda rušenje obče sprejetih glasbenih meja.
Lercher/Nørstebø
Daniel in Henrik sodelujeta že od leta 2010. Pri graški založbi chmafu nocords, je leta 2014 izšla zgoščenka z naslovom “TH_X”.
Daniel Lercher se je rodil na avstrijskem podeželju. Živi in dela na Dunaju. Diplomiral je iz računalniške glasbe in elektronskih medijev, na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost. Osredotoča se na elektroakustiko, improvizacijo, sprotno procesiranje, instalacijo, radijsko umetnost in glasbo za film in ples.
Henrik Munkeby Nørstebø živi v Oslu, kjer trenutno opravlja magisterij iz improvizirane glasbe. Stalna ljubezen in sovraštvo s pozavno, ga vodita v mikroskopske raziskave inštrumenta.
Deluje v polju proste improvizacije, free jazza, sodobne komponirane glasbe in tako imenovanega redukcionizma.

 

Glasba izven:

 

Slovenska filharmonija ob 19:30: Slovenska glasba 20. IN 21. stoletja

ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent: Lovrenc Blaž Arnič
Na sporedu
Aldo Kumar (1954): Pomladni concertino
Tomaž Svete (1956): L'amour sul mar
Marko Mihevc (1957): Planeti
Jani Golob (1948): Zlatorog
Danilo Švara (1902–1981)  : Istrski plesi
Pavle Merkù (1927–2014): Sijaj, sijaj sončece
Aldo Kumar je vsestranski skladatelj, saj piše za orkester, vokal, komorno pa tudi scensko in filmsko glasbo. Sodeluje s pomembnimi domačimi in tujimi dirigenti in številnimi gledališkimi hišami. Prejel je več priznanj in nagrad, leta 2010 tudi nagrado Prešernovega sklada. Pomladni concertino "s svojo postavantgardno govorico pripoveduje o kratkem doživetju pomladnega prebujenja. Za pisanim konglomeratom različnih godalnih artikulacij se skriva komaj zaznavna stara glasbena tema o pomladi," je povedal o svoji skladbi.
"Sem skladatelj, čigar vodilno načelo govori o njemu lastnem pojmovanju naloge umetniškega snovanja: iz globin lastne nezmožnosti in ranljivosti ustvarjati nove, boljše svetove," je zapisal Tomaž Svete. O svoji skladbi L'amor sul mar (1987) za orkester pa pravi: "Impresionistično obarvana simfonična pesnitev je nastala na osnovi istoimenske pesmi mojega očeta in skuša združiti v sebi elemente Druge dunajske šole z zvočno barvitostjo glasbenega impresionizma."
Marko Mihevc piše glasbo, ki je mnogokrat programsko zasnovana, pri čemer pa ne gre za dosledno citiranje zunajglasbene vsebine, temveč za "dramaturški vzgib in pretehtanost uporabe glasbenih elementov. Ti se v Mihevčevi glasbi pojavljajo v obliki večplastnosti; motivična preprostost, ki izhaja iz sodobne tonalnosti in modalnosti, se prepleta z najsodobnejšimi glasbenimi sredstvi, kot so zvočne ploskve in nova zvočna barvitost," je zapisal Mihevčev študent in diplomant Črt Sojar Voglar. O nocojšnji skladbi pa pravi skladatelj: "Planeti so bili napisani kot posvetilo skladbi z istim naslovom skladatelja Jurija Mihevca. Pozneje so seveda postali svetovno znani tudi Planeti Gustava Holsta. V skladbi je Pluton obravnavan kot planet, sedaj pa so astronomi razdeljeni v dve skupini, ena ga priznava, druga zanika. Ob premieri je skladba pri kritiku P. Kušarju sprožila val ogorčenja, v svoji kritiki je skladatelja ozmerjal s psom mešancem. Ker pa so mešančki ponavadi zelo inventivni, je delo doživelo izreden uspeh pri publiki. Verjetno je podobno Plutonu, zanj velja stari latinski pregovor 'De gustibus non est disputandum.'"
Jani Golob se v svojem credu sprašuje, ali bi postal glasbenik, če ne bi bilo očeta, ki ga je popeljal v skrivnosti čudovitega glasbenega sveta, če ne bi sodeloval z glasbeniki, ki so mu zaupali, in če ne bi bilo tudi podpore v njegovi družini. Tako pa je Golob vsestranski glasbenik, ki vedno znova s skladbami preseneča poslušalce in strokovno publiko. Leta 2006 je nastala baletna suita Zlatorog: "To delo sem posvetil stoletnici rojstva akademika prof. Nika Kureta, ki je zapisal libreto o Zlatorogu. Na pobudo prof. dr. Primoža Kureta sva po tem libretu z Vinkom Möderndorferjem napisala balet z istim naslovom, a ni bil izveden. Baletna suita povzema nekatere bistvene glasbene motive iz njega in skuša ustvariti koncertantno delo za simfonični orkester."

Danilo Švara je bil vsestransko razgledan in vpliven skladatelj, dirigent in pedagog. Izhaja iz Istre, bil je dijak slovite pazinske gimnazije, kjer mu je Saša Šantel, kot je Švara zapisal, "z veliko ljubeznijo približal istrsko folkloro". Mladenič je čudoviti melos vsrkal vase in ga na poseben in zanimiv način vselej znova vnašal v svoja dela, od opere Veronika Deseniška pa do komornih del. Verjetno pa so Istrski plesi najvernejši odsev glasbenega duha te čudovite pokrajine.
"Ukvarjam se s preveč stvarmi, da bi mogel veljati za resnega človeka," je nekoč samoironično dejal Pavle Merkù, dobitnik Prešernove nagrade leta 2014 in v oktobru istega leta preminuli razgledani in zelo angažirani umetnik. V svojem umetniškem credu je zapisal: "Moj ustvarjalni proces se začne z obdelovanjem ideje – glasbene, literarne ali življenjske. Ko me katera izmed idej 'ujame', je nadaljevanje samo še stvar časa." Po poklicu slavist, ki se je glasbo učil zasebno, se je posebej zanimal za glasbeno govorico Benečije in slovenska rapsodija za godala ali Sijaj, sijaj, sonce je verjetno ena najboljših slovenskih skladb te vrste.

 

Klub CD ob 20:00: Ballister + Vladimir Kostadinović 4tet

Prvi del: Ballister
Dave Rempis, saksofon; Fred Lonberg-Holm, violončelo; Paal Nilssen-Love, bobni

Drugi del: Vladimir Kostadinović 4tet
Vladimir Kostadinović, bobni: Tivon Pennicott, saksofon; Joe Sanders, bas ; Marko Črnčec, klavir

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta - Vito Marenče Flamenco Duo

Vito Marenče, kitara
Nino Mureškič, tolkala
Sledil bo Celični Etno jam.

Vstop prost.

Teater, gledališče, odrske deske, art in drugo:

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Grad

"Za zdaj ne vem o gradu nič drugega kakor to, da znajo tam najti pravega zemljemerca."

mala drama ob 20:00: Nežka se moži

"Začutila sem, da mu ne bi bilo všeč, če bi mu povedala, da sem bila z nekom še pred štirinajstimi dnevi. Občutljiv človek je. Malce konzervativen." – Vinko Möderndorfer

Že naslov najnovejše igre Vinka MöderndorferjaNežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi...
Več informacij o predstavi

Že naslov najnovejše igre Vinka MöderndorferjaNežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj … Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala 19. Dnevi komedije (2010).

 

Mini teater ob 20:00: Zapiranje ljubezni

Pia Zemljič in Marko Mandić: V gledališče se vrača ljubezen. "V Zapiranju ljubezni je ironija ostala na obešalniku za vrati, vse je smrtno resno."

Kaj se zgodi, ko zaljubljenost mine in ljubezen izgine? Kaj narediti, ko dve osebi nista več za skupaj? Ko ne moreta ali ne želita biti več v odnosu? Zapiranje ljubezni je konec zgodbe. Zgodbe o paru, ki poskuša končati in zapreti skupno zgodbo. Odlična igralca Pia Zemljič in Marko Mandić, par tudi izza odra, bosta na odru zaključevala svoj ljubezenski in partnerski odnos. Ženeta ju bes in skrajna sila, da se razideta. Lika, ki skozi jezik in gibanje med seboj gradita bodečo žico iz besed, se bosta poskusila rešiti iz vrtinca, v katerega ju je potegnilo in v katerega vlečeta drug drugega.
Čakata nas dva monologa, ki se medsebojno ne moreta prekiniti. Dva ločena toka besed, ki ne bi prenehale teči, če se ne bi nenadoma pojavili otroci. 'Globoko v sebi čutim, da gre za plesno predstavo,' je rekel avtor besedila Pascal Rambert. In na neki način to ples tudi je - duševni ples, ki na plano prinaša tisto nevidno gibanje duše. In tudi živcev.
Vemo, da se ljubezenska zgodba redko konča mirno. Nasprotno, ko ženska in moški označita začetek konca, je skoraj gotovo, da bo izbruhnilo nasilje. Beseda celo ni dovolj močna, da bi lahko izrazila vse verbalne eksekucije, s katerimi bosta partnerja podvrgla drug drugega. Iz izkušnje vemo, da se ljudje takrat ne prenašajo, niti so pripravljeni oproščati. Kontakt z drugim se zdi kot živa rana, strašno brezno, pretresenost, ki osebo pripelje do tega, da bo eksplodirala, da je konstantno izven sebe, brez možnosti vrnitve. 

 

Center kulture Španski borci ob 20:00: Vid Valič roast - Ekskluzivna stand-up specialka

 

SiTi TEATER ob 20:00: Maestro (TM): Odpuljen spopad za impro prestol

 

10KA klub smeha ob 20:00: 10kin večer novega 33

Večer bo povezoval hišni tonski tehnik in odličen komik Dušan Tomić Dule, nastopali pa bodo:
- Simon Dvoršak
- Jan Kreuzer
- Anton Pevc
- Klemeneon
- David Logar
Večeri, ko se ob novih šalah in poceni pivu (prvi je gratis) za samo 4€ zabavate.

 

Center in Galerija P74 ob 19:00: Zoran Pungerčar - Lepo je imet izbiro

Mačka, ki sedi na klavirju s cigareto med zobmi pod krvavim polmesecem in neopredeljen bel prostor, naseljen z čudaškimi rdečimi bitji, živalmi, hišami ter rastlinjem, sta dve podobi, ki sta verjetno mnogim ostali v spominu. Prva je s plakata za skupni projekt Zlatka Kavčiča in Svetlane Makarovič Horror Mundi, druga s platnice plošče domače zasedbe Nikki Louder, ki nosi naslov Our world died yesterday.
Vizualni jezik Pungerčarja lahko označimo z besedami neposredno, preprosto, stilizirano. Zanj so značilna bitja nepravilnih proporcev, popolna ploskovitost in čiste linije. Kljub sicer izčiščeni risbi uspe podobam dodati ornamentalnost na zelo nevsiljiv način. O njej pričajo npr. spirala, ki predstavlja vodo, črte na stolu, ki namigujejo na vzorec lesa ali vejice, ki se nizajo iz golega debla in so pravzaprav le vzporedne črtice.
V svojem procesu ustvarjanja dopolnjuje ročno narejeno risbo z računalniško obdelavo motiva. Sodobna tehnologija mu omogoča, da narisane in naslikane protagoniste ter objekte prosto razporeja po površini, dokler ne doseže končne kompozicije. Rezultat je zato podoben kolažu. K temu pripomore tudi učinek raznovrstnih tekstur. Raba vodnih barv s katero doseže niansiranje črnin in sivin dodaja vtis mehkobe. V njegovem delu lahko sledimo nenehnemu eksperimentiranju v grajenju podobe in njeni manipulaciji.
Tipičen avtorjev fanzin ima mehke platnice iz barvnega papirja. Format je prepognjen papir A4 formata. Naslovi v angleščini, obseg nekje med dvajset in trideset strani. Naklada trideset izvodov, črno-bel digitalni tisk. Na teh dvajset do trideset straneh pa avtorske ilustracije, z vsebinami, ki jih rad riše oziroma tistimi, ki mu rojijo po glavi, vendar jih ne more zares prestaviti nikamor drugam. In po prelistavanju hitro postane očitno, da so mu blizu človeška figura, živali, narava nasploh, hiše. Hiše, ki so grajene iz kvadratov, pravokotnikov in trikotnikov. Kot jih rišejo otroci.
Tudi v pričujoči razstavi se Zoran Pungerčar sprehaja skozi imaginarne abstraktne prostore, v katerih ne rešuje problemov in tudi ne poizkuša odgovarjati na vprašanja.
V slikah in risbah pušča procesu in intuiciji prosto pot. Kadar ima izbiro najraje nanaša barvo čez tisto, kar je nastalo včeraj, kar največkrat pripelje do enobarvnih kombinacij kolaža, grafitnih linij in grobih akrilnih potez.
Zoran Pungerčar (1985) je bil rojen v Postojni. Je vizualni umetnik, slikar, grafični oblikovalec in ilustrator najmlajše generacije. Poleg dveh samostojnih razstav (Bikofe, Kino Šiška) je sodeloval na skupinskih razstavah v Kibli, Maribor, na Bienalu neodvisne ilustracije v CUK Kinu Šiška in na festivalu Visions v Londonu. Živi in ustvarja v Ljubljani.
V okviru lastne založbe "Look Back and Laugh" od leta 2011 izdaja fanzine in knjige umetnika. Z ilustracijami je opremil številne plakate namenjene glasbenim dogodkom (Metelkova mesto, Kino Šiška) in gledališkim predstavam. Med največje uspehe mladega umetnika sodi objava ilustracij v ameriškem častniku The New York Times in The New Yorker.

 

KAPSULA ob 19:00: Zora Stančič - Enajst tisoč batin / Les Onze Mille Verges

Projekt Enajst tisoč batin / Les onze mille verges, ki ga umetnica Zora Stančič predstavlja v prostoru KAPSULA, si z ekscesno fantazijsko novelo Guillaumeja Apollinairea ne deli zgolj naslova, temveč tudi besedno igro, drznost, humor in predvsem namero. Knjige, katalogi, umetniške publikacije vseh vrst, ki nas navadno gledajo s polic razstavnega prostora, so tokrat zavite v navaden rjav papir, ki ga sicer povezujemo z vsakodnevnim, nepomembnim, profanim. Večplastno stikanje dvojnosti, ki preveva delo vznemirljive in prepoznavne umetnice, se tudi tokrat odraža v njenem projektu, ne glede na njegovo prvotno diskretno podobo. Intervencijo lahko doživljamo z dveh vidikov in sicer s parapornografskega in paraliterarnega. Njun skupni imenovalec je umetniška zvrst pornografske literature kot izhodišče za razmislek o strastnem razmerju med človekom in umetnostjo.
Reprodukcije strani naključno najdenega izvoda Apollinairjevega dela na ovojnem papirju odpirajo prvi, parapornografski vidik projekta. Tako kot njegov nadrealistični in pretirano komični izvirnik, vsebujejo reprodukcije poleg vseh motivov pornografske literature tudi glavne značilnosti njenega potrošništva: obscenost kot vrlina, vseobča naključna izmenjava med ljudmi in stvarmi, čustvena otopelost in absolutizem. Dojemanje pornografske literature in njeno uživanje kot simptom hude krize, razčlovečene in mehanske dejavnosti z enim samim ciljem - pri bralcu zbuditi spolno vzburjenje - se s to intervencijo nad knjigami v razstavnem prostoru razširi na umetniško polje. Umetnica parodira s to prispodobo neobvladljivo naravo današnje kulturne scene in tako kot izvirnik z ironično gesto povrne vrednost domišljije v umetnosti kot izraz posameznikove svobode.
Pri drugem vidiku pa umetnica predstavi intimne, subtilne risbe v izrazito paraliterarnem dejanju. Njene ostre poteze zajemajo zabrisana polja človekovih projekcij, želj in strahov in jim podeljujejo legitimnost. Tako se jasno izrazi njena trdna odločenost prispevati k ekspresivni in poetični vlogi umetniškega jezika prvotnega dela ter k njegovem namenu. Kot je že trdila Susan Sontag "izkušnje niso pornografske, takšne so le podobe in predstave - domišljijske strukture" .
Pornografska domišljija preko fragmentacije teles in odsotnoti izraženih čustev dvomi o paradigmah in ustaljenih hegemonističnih težnjah naše družbe ter odpira prisotnemu prostor za iskanje lastnih odgovorov. Nedovršene čutne podobe umetnice nas silijo k lastnemu sestavljanju podob in samoreferenčnosti, v kateri ustvarimo lasten prostor in domišljijo uporabimo kot mogočno orožje za osebno in družbeno preseganje.
Umetničina intervencija vabi obiskovalca naj se v iskanju svojih idealov z branjem in dokončnim izpopolnjevanjem podob zateče k lastni domišljiji. Projekt Enajst tisoč batin / Les onze mille verges sproža našo radovednost in instinkt po neskončnem iskanju svobode skozi umetnost in tako Zora Stančič pripomore k delu, ki ga je Apollinaire zaupal velikim pesnikom in umetnikom, "da izpolnijo jasno družbeno vlogo, ki ni nič drugega kot nenehno obnavljanje podobe, ki si jo nadene narava v človeških očeh" .
Kuratorka projekta: Yasmin Martin Vodopivec
 

Galerija Kapelica ob 20:00: Arne Hendriks: 'Neverjetno skrčen človek'

S 50 cm bi potrebovali le 2-5% sedanjih virov. Uporabljala bi se le obnovljiva energija in 'en piščanec bi nahranil sto ljudi. Če je 20. stoletje temeljilo na rasti, bi 21. morda lahko na pomanjševanju.

‘Neverjetno skrčen človek (Riba imenovana poželenje)’ prevprašuje možnosti in posledice pomanjševanja človeškega telesa na povprečno 50 cm višine. S to višino bi se poraba osnovnih dobrin lahko zmanjšala za 98% in s tem omogočila človeštvu, da ponovno vzpostavi ekološko ravnovesje na planetu. Seveda to ni lahko. Na žalost sta človeško telo in um biološko ter kulturno določana oz. programirana z odbijajočo, negativno predstavo o manjšem.
Obsedeni smo z rastjo, s hitrejšim, močnejšim. V zadnjih petih letih je Arne Hendriks skupaj z ekipo transdisciplinarnih raziskovalcev spontano sledil pojavom, za katere upajo, da bodo nekoč pripeljali do radikalnih sprememb v
našem vrednostnem sistemu. Čeprav mora človeštvo premagati resne izzive in dvome, bi manjšanje lahko pripeljalo družbo v svet mnogih priložnosti in večjega izobilja za vse. Ena kokoš bi nahranila sto ljudi, rak in diabetes bi postala stvar preteklosti, in čeprav bo potovanje v vesolje mnogo dostopnejše, bomo ugotovili, da ni več potrebe po zapuščanju Zemlje. Manjšanje nas uči, kako pripadati temu svetu.

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Gledišče* Srečanje in pogovor s prejemnikoma Borštnikovega prstana Olgo Kacjan in Igorjem Samoborjem

 

Mestni muzej ob 18:00: Arheologija od blizu, izkušnje muzejskega arheologa Martina Horvata s terenov v Ljubljani od leta 1988 do danes

Kako ravnati, če ne najdeš prazgodovinskih grobov na mestu, kjer jih pričakuješ, v zemlji pa odkriješ posodo z viteškim grbom, kamor je bilo pred stoletji morebiti shranjeno srce plemenitega konjenika?

Koga iz svoje ekipe raziskovalcev arheologov določiti, da sestavi otroški skelet? Kaj narediti, ko je v terenskem šotoru –15 ali +35 C in neznosen smrad? Kako prepričati gradbince, da z nadaljevanjem del počakajo še en teden oziroma da namesto gradbenih odrov postavijo podzemne odre za nadaljnje arheološke raziskave pod zemljo?
Vas zanima osebna zgodba arheologa, ki je v zadnjih 30 letih vodil ali sodeloval na več pomembnejših arheoloških raziskavah v Ljubljani? Potem vas vabimo na ciklus devetih predavanj, kjer bo o rezultatih arheoloških raziskav Ljubljane, ki spreminjajo zgodovinske zapise v šolskih učbenikih, pa tudi o svojih osebnih izkušnjah, pridobljenih ob delu na terenu, spregovoril arheolog Martin Horvat.
Območje Kongresnega trga s parkom Zvezda v celoti leži na arheološkem najdišču, zato ni čudno, da izkopavanja na Kongresnem trgu veljajo za enega največjih arheoloških projektov v mestnem jedru Ljubljane. Na prvem predavanju bo predavatelj iz prve roke predstavil delo arheologov in njihovo metodologijo dela v izrednih vremenskih razmerah, od neznosne poletne pripeke do ledenega mraza s snegom in ledom. Delo arheologov, ki je po fazah potekalo dve leti, je bilo specifično tudi zaradi hkratnega sodelovanja več kot stočlanske terenske ekipe, zapletene logistike ter zahtevnega sodelovanja s projektanti in izvajalci gradbenih del.
Martin Horvat je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zaposlen kot arheolog, kustos za srednji vek ter vodja dokumentacijske službe. Poleg kustodiatskega dela in razvijanja podatkovnih zbirk za avtomatizacijo muzejskih procesov že vrsto let vodi različne arheološke projekte ali sodeluje pri njih, najraje ima prav terenske raziskave. Leta 1987 je prevzel zahtevne arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu, s posebnimi izzivi pa se je soočil tudi med izkopavanji pri prenovi matične stavbe Mestnega muzeja Ljubljana, Turjaške palače, kjer je rezultate raziskav vključil v stalno muzejsko postavitev.

 

Modrijanova knjigarna ob 18:00: Čas je za kratke zgodbe! – Pogovor o Stramorjevih korakih, literarnem prvencu Andreja Tomažina

Lani je v Piramidi, zbirki sodobnega slovenskega leposlovja založbe Litera, izšla tudi zbirka kratkih zgodb Stramorjevi koraki, prozni prvenec Andreja Tomažina.

Zgodbe se dotikajo posameznikov v ruralnem okolju širše Slovenije, rdečo nit pa tvori pisateljevo zakrito in subtilno raziskovanje pobega slovenskega vojaka iz vojašnice JLA v letu 1991.
Avtorju je iz kratkih zgodb uspelo sestaviti romaneskno strukturo in s prevpraševanjem dveh različnih žanrov na slovenski knjižni trg vnesti določeno svežino in posebnost. Tako v širšem pogledu nimamo več "zgolj" zbirke kratkih zgodb, saj Stramorjevi koraki razbijajo pogled na običajen narativ, obenem pa se spogledujejo s tematikama ruralnega okolja in slovenskega kmetstva.
Založba Litera prihaja s knjigo Stramorjevi koraki in avtorjem Andrejem Tomažinom tudi v Ljubljano, v Modrijanovo knjigarno na Trubarjevi 27. O knjigi in njeni žanrski determinaciji se bodo pogovarjali avtor Andrej Tomažin, pisatelj Andrej Blatnik in urednik založbe Litera Orlando Uršič.

 

Pritličje ob 20:00: Neon Utopia Fashion Show & Sonic's by Juno Reactor,

Modni avdio-vizualni večer studia Evilhair in skladatelja, pevca, inštrumentalista in DJ-ja Bena Watkinsa - Juno Reactor.

Evilhair je svoje moči združil z Benom Watkinsom - Juno Reactor in skoncipiral modni avdio-vizualni večer. Modni šov lasnih skulptur, ki so nastale ob poigravanju z materiali, obliko in svetlobo izpod rok Nadje Urevc bo spremljal glasbeni vložek Sonic's by Juno Reactor, ki se nam bo pridružil v živo in po koncu modnega šova odvrtel DJ set.
K sodelovanju smo povabili tudi oblikovalce oblačil, umetnike ličenja ter modele. Pripravite se na neonski fashion show in sonični žur.
Vstop je brezplačen.

 

Klub Daktari ob 20:00: Večer resničnih zgodb (Story slam)

SKRITE DRUŽINSKE ZGODBE
Vodita: Eric Dean Scott& Tina Janežič
Vabljeni h poslušanju in pripovedovanju. Tokrat boste morda za pogum potrebovali kako šilce več, vendar ne pozabite, da nobena družina ni normalna. Kaj so skrivale vaše babice, dedki, tete, strici, katerih tem se v vaši družini ni nikoli omenjalo, kaj so čivkali vrabci, mama in oče pa pometla pod preprogo, katere zgodbe so prišle na dan in katere morda celo v časopis?
Voden večer ob poslušanju vaših zgodb. Vsakdo ima možnost povedati svojo lastno zgodbo, lahko pa pridete le na pijačo ob poslušanju. Za vse, ki se ojunačite, še enkrat:
-priporočamo zgodbo dolgo do 8 minut
-premislite kakšen je njen začetek, razvoj in konec
-ne naštevajte dogodkov, raje iz enega naredite zgodbo
-plonk listki in branje niso dovoljeni
-večer ni stand-up komedija, marveč pristno in spontano pripovedovanje
-zgodba naj bo na predlagano temo (ki jo seveda lahko razumete čisto po svoje)
-boljše je izbrati zgodbo, ki je pri srcu vam
-računajte na to, da se vas lahko nepreboleli dogodki dotaknejo

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Kreativno-literarni dogodek: Urne zgodbe: Vabimo na prvi polfinalni večer Urnih zgodb! Tekmujejo Aljaž Krivec, Nika Švab, Iztok Vrenčur in Zarja Vršič. Gostja večera bo Gabriela Babnik, v žiriji kot vselej Andrej Blatnik ter Tina Kozin, večer bo povezovala Anja Radaljac.

 

Bežeče sličice!!!

 

Festival dokumentarnega filma:

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana:

17:00 aktualni, družbeno kritični:

Sladkorni blues (Sugar Blues), Andrea Culkova, Češka rep., 2014, 78'

Po projekciji 14. 3. pogovor z dr. Marjanom Simčičem, prof. na Biotehniški fakulteti in strokovnjakom z mednarodnimi izkušnjami s področja prehrane
Sladkorni blues je film o materinem boju proti "sladkorni mafiji," kakor Culkova plastično poimenuje mednarodno korporativno verigo proizvajalcev hrane, ki zadnjega pol stoletja zastruplja svetovno prebivalstvo. Ko so zdravniki noseči režiserki diagnosticirali diabetes, je ugotovila, da se sladki hrani preprosto ne more izogniti, saj je sladkor povsod, celo v izdelkih, v katerih naj ga ne bi bilo. Za svojo družino je začela radikalno spreminjati prehranjevalne navade, obenem pa se je lotila dokumentarca o vplivu sladkorja na človekove fizične in mentalne funkcije. Culkova v petih letih raziskovanja z detektivsko natančnostjo identificira povezave med korporacijami, politiko ter zdravniškimi in farmacevtskimi lobiji, ki jim je cilj, da je svetovna populacija zasvojena s sladkorjem in posledično bolna.

20:00 Zaključek festivala: intimni in globalni portreti

Tok ljubezni (Szerelempatak), Agnes Sós, Madžarska, 2013, 70'

Gostja na projekcijah: Agnes Sós, režiserka filma
V majhni madžarsko govoreči skupnosti sredi romunske Transilvanije živijo pretežno sedemdeset in več let stari kmetje, ki pa ne dovolijo, da bi jih leta prikrajšala za užitke življenja - ali vsaj za pogovore o užitkih, npr. spolnosti. Feri, denimo, še vedno osvaja vseh petindvajset vaških vdov, čeprav meni, da so le tri ali štiri vredne truda. Ženske neverjetno iskreno in brez zadržkov pripovedujejo o mladostnih ljubezenskih avanturah ter so pripravljene celo rekonstruirati nekatera veseljaštva po travnikih in senu. To ni le portret bukolične vaške idile, temveč tudi potrditev vodila o "večno mladih po srcu".
"Intimnost je skupna tema vseh mojih filmov. Ne vem, kako deluje. Morda je univerzalna. Preprosto zaupaš drugim in oni zaupajo tebi. Film preveva humor, saj so moji protagonisti stari, modri, zanimivi, nasmejani in smešni ljudje. Obstajajo tudi tragikomični trenutki. Liki govore o ljubezni, svojem telesu in duši, običajih. […] Spolnost je zelo sodobna beseda, zanje je nisem mogla uporabiti; namesto tega sem se odločila za izraz 'telesna ljubezen'. So ljudje, ki spoštujejo in ljubijo življenje. Vedo, kaj je trpljenje, ker so izkusili veliko pomanjkanje in znajo uživati v drobnih radostih življenja." (Agnes Sós)

Kinodvor:

18:00 tekmovalni

V suženjstvo zakleti (Concerning Violence), Göran Olsson, Švedska, Finska, Danska, ZDA, 2014, 78'

Dokumentarec s podnaslovom Devet primerov antiimperialistične samoobrambe združuje nedavno odkrite arhivske posnetke, ki prikazujejo tragične trenutke v spopadu s kolonialnimi silami v Afriki šestdesetih in sedemdesetih let, ter spremno besedilo, ki povzema znameniti antikolonialistični tekst Frantza Fanona, zagrizenega borca za osamosvojitev afriških ljudstev in avtorja knjige V suženjstvo zakleti, ki je bila ob objavi leta 1961 v Franciji takoj prepovedana. V tem mogočnem, privlačnem in neverjetno čustvenem filmu režiser Olsson pojasni in osvetli Fanonove psihološke analize nečloveških posledic, ki jih je kolonizacija pustila tako na posameznikih kot ljudstvih v Afriki. Film potrjuje s Fanonovo tezo, da se je nasilju kolonializma treba upreti s še večjo stopnjo nasilja, predvsem pa s piščevim pozivom o zavračanju sle po kolonialni moči ter sprejemanju bolj ustvarjalne, humane družbe.
"Lahko vztrajate pri zahtevi po resnično cenenem telefonu ali po malodane brezplačnem sadju, vendar potem ne bodite presenečeni, ko bo pustošila islamska bojevita skupina Boko Haram … Številni ljudje so dokazali, da gre za posledico sedanjega svetovnega reda." (Göran Olsson)

 

Kinodvor:

18:00 17. FDF: V suženjstvo zakleti
20:00 Banda punc (Bande de filles), Céline Sciamma, Francija, 2014, DCP, 112'

Režiserka Vodnih lilij in Pobalinke v svojem najnovejšem filmu znova sledi odraščajočemu dekletu, ki išče svojo identiteto, razpeta med lastnimi željami in pričakovanji družbe. Otvoritveni film sekcije Štirinajst dni režiserjev festivala v Cannesu.

Mala dvorana:

17:15 Ples z Marijo (Dancing with Maria), Ivan Gergolet, Italija / Slovenija / Argentina, 2014, blu- ray, 72'

Dokumentarni prvenec režiserja slovenskega rodu Ivana Gergoleta pripoveduje zgodbo o 90-letni argentinski plesalki Maríi Fux, ki je vse svoje življenje posvetila ljudem iz različnih socialnih okolij in s svojo plesno metodo pomagala tudi posameznikom s telesnimi in psihičnimi hibami. Film jo prikazuje v situaciji, ko je sprejela svojo zadnjo učenko - sebe, v bitki z omejitvami lastnega ostarelega telesa.

18:45 Kaj pa Mojca?, Urša Menart, Slovenija, 2014, DCP, 80'

Celovečerni dokumentarec Kaj pa Mojca? raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v filmskih klasikah išče odraze položaja žensk v družbi. Film je prejel nagrado Art kino mreže na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

20:30 V kleti (Im Keller), Ulrich Seidl, Avstrija, 2014, 85'

Po velikopotezni trilogiji Paradiž se Ulrich Seidl vrača k dokumentarnemu filmu s tragikomičnim filmskim esejem, ki se spusti globoko v mračno podzemlje avstrijske duše.

 

Kinoteka:

19:00 Ob 20-letnici Slovenskega filmskega centra

Krizno obdobje, Franci Slak, Slovenija (Jugoslavija), 1981, DCP (posneto na 16mm filmski trak), 1.37, barvni, 89'

Študent psihologije iz province Pavel Komel zapade v osebno krizo, ko ne vidi več pravega smisla študija in življenja v prestolnici. Želi si drugačnega življenja, a še sam ne ve, kako bi to dosegel. Tudi ljubezensko razmerje s privlačnim dekletom mu je nekako odveč. Minimalistična drama o mladostni izgubljenosti, mojstrsko delo in eden najboljših prvencev slovenske kinematografije.
Leta 1995 je bil ustanovljen Filmski sklad Republike Slovenije, ki se je leta 2010 preimenoval v Slovenski filmski center. Obeleževanje jubileja se začenja v Slovenski kinoteki, dolgoletnem partnerju, čast prvega prazničnega filma pa bo imelo Krizno obdobje, prvenec režiserja Francija Slaka, ki ga bo tokrat prvič mogoče videti v digitalizirani restavrirani verziji. To je hkrati prva slovenska verzija filma po tridesetih letih, saj smo v Sloveniji do nedavnega imeli samo 35mm kopijo z nemškimi podnapisi. Digitalizirano verzijo je financiral Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS, z delno pomočjo Slovenskega filmskega centra.
21:00 Klasiki; Oliver Twist, Roman Polanski, VB/Češka/Francija/Italija, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 130’, sp  

Ena v vrsti ekranizacij Dickensove klasike o prijaznem fantu Oliverju Twistu, ki mu trdo delo v sirotišnici le redko napolni trebušček, in ko ga označijo za upornika in pošljejo v vajenstvo, pobegne in po dolgi poti pristane na ulicah temačnega Londona. Medse ga sprejme skupina tatičev pod vodstvom okrutnega, a tudi skrbnega Fagina (Ben Kingsley), ki želi Oliverja izučiti za sleparja ... Brezčasna klasika o dečku, ki ni premeten in zvit, temveč si boljšo prihodnost zagotovi po poti čistega srca in nepokvarjenega duha.

 

Kino Komuna:

17:00 Še vedno Alice, drama, Richard Glatzer, Wash Westmoreland, ZDA, 2014, 101'

19:00 Avtošola, komična kriminalka, Janez Burger, Slovenija, 2014, 79'

20:45 Petdeset odtenkov sive, romantična drama, Sam Taylor-Johnson, ZDA, 2015, 125'