Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 17:00: Piramide in starodavna tehnologija I

Predavanji dr. Semir Osmanagica & Klausa Dona

Po izjemno odmevnem predavanju dr. Semirja Osmanagića z naslovom Bosenske piramide – odkritje in pot do priznanja, ki smo ga gostili 24. januarja, vas tokrat vabimo na predavanja z naslovom Piramide in starodavna tehnologija, na katerih bodo izbrane teme predstavljali dr. Semir Osmanagić, Klaus Dona, Valerij Uvarov in Michael Tellinger.

17:00–19:00: dr. Semir Osmanagic (BiH): Razkrite skrivnosti piramid (Secrets of Pyramids – Revealed)
Semir Osmanagić, ki mednarodno deluje pod imenom Sam Osmanagich, je ustanovitelj in izvršni direktor Fundacije Bosenska Sončeva piramida ter lastnik podjetja s predelovalno industrijo v severnoameriškem Houstonu. Najbolj slovi po tezi, da so bosenske piramide delo človeških rok. Aprila 2005 je začel raziskovati hrib Visočica in postavil teorijo, da gre za ostanke starodavne piramide, ki naj bi bila ena od petih velikanskih kamnitih struktur v obliki piramide in z obsežnim prazgodovinskim omrežjem podzemnih predorov. Strukture je poimenoval "bosenske piramide" in ustanovil fundacijo Arheološki park: Bosenska Sončeva piramida za financiranje promocije in raziskovanja najdišča.
19:20–21:20: Klaus Dona (Avstrija): Artefakti na nepričakovanih krajih (Out-of-Place Artifacts)
Klaus Dona je neodvisni avstrijski publicist, ki se ukvarja tudi s prirejanjem razstav. V sodelovanju z Reinhardom Habeckom in Karlom Schmeisserjem je objavil več del, posvečenih nerazrešenim ugankam človeške preteklosti. Že dolga leta predano raziskuje skrivnostna odkritja in izkopavanja. Med drugim meni, da bi lahko dokazal obstoj starodavne, globalne civilizacije, katere pomemben dosežek so bile tudi prve piramide.
Cena vstopnice za sklop predavanj: 33 EUR

Arhitekturna galerija DESSA, Židovska steza 4 ob 20:00: Razstava Praktični urbanizem - Pravica do zelenega

Praktični urbanizem. Pravica do zelenega raziskuje urbano vrtnarjenje skozi leče neformalnih naselbin, skupnostnih urbanih akcij in prostorskih politik.

Razstava je zasnovana na večletni raziskavi, ki je vključevala tudi terensko delo na različnih celinah. Predstavlja tako zgodovinske kot sodobne primere "od spodaj navzgor" urbanega razvoja v različnih mestih, kot so Amsterdam, Bremen, Čikago , Chimalhuacán, Hong Kong, Istanbul, Leipzig, London, New York, Pariz, Quito in Dunaj. Kot pravi kustosinja: "Urbanizem ‘od spodaj navzgor’ ni izjema pravila, temveč potisna sila urbanega razvoja in pogosto spodbuda spremembam urbane politike." Praktični urbanizem predstavlja alternativno zgodovino urbanizma, ki sproža urgentna vprašanja o odgovornosti arhitektov in načrtovalcev ter o politiki mestnih virov in njihove redistribucije. Razstava kritično odstira zgodovino dejanj prebivalcev, ki proizvajajo hotenje po skupnosti in odgovarjajo na urbane in ekonomske pritiske. Usodo praznega zemljišča sproži seme.
Elke Krasny je razstavo leta 2012 pripravila za dunajski Arhitekturni center. Istega leta je bila potujoča verzija razstave, ki jo sedaj prikazujemo tudi v Ljubljani, predstavljena na beneškem arhitekturnem bienalu. V Ljubljani smo razstavo dopolnili s predstavitvijo različnih praks urbanega vrtnarjenja v Ljubljani (vključno z Onkraj gradbišča); predstavitev sta pripravili Maja Simoneti in Darja Fišer. Poleg tega pa razstava vključuje še video Polonce Lovšin Why Slovene Houses Look the Way They Do (2007).
Elke Krasny (Dunaj) je teoretičarka kulture, kustosinja in docentka na dunajski Akademiji likovnih umetnosti. V letu 2014 je gostujoča profesorica mesta Dunaj na Tehniški univerzi, v letu 2013 pa je bila gostujoča profesorica na Akademiji likovnih umetnosti v Nürnbergu. Področja njenega delovanja in raziskovanja so sodobna arhitektura in prostorske prakse, urbana transformacija, politike spominjanja, družbeno angažirane umetniške prakse, postkolonialna teorija in feministično zgodovinopisje.

Vrt Festivala Ljubljana ob Križevniški cerkvi ob 21:00: Maro Avrabou & Dimitri Xenakis: Angeli varuhi

instalacija, festival Svetlobna gverila

Instalacija Angeli varuhi se na posreden način dotika vprašanja umetno ustvarjene krajine oziroma narave - delo lahko namreč razumemo tudi kot reakcijo na težnje po ustvarjanju simuliranih, povsem umetnih razmer za gojenje rastlin. Avtorja skušata naglasiti, da je rast v naravi možna le ob prisotnosti elementov vode, prsti in sonca. Za instalacijo sta uporabila odvržene industrijske izdelke in jim s pomočjo umetne luči vdahnila novo življenje, ki se prebudi šele ob mraku. Kot pravita sama, je njuno delo hkrati tudi poklon vsem tistim, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane na poljih in vrtovih, obenem pa je v njem moč prepoznati tudi gesto, ki opozarja na naraščajoče težave v naravnih ekosistemih.
Maro Avrabou je oblikovalka luči pri gledaliških, plesnih in opernih predstavah, medtem ko Dimitri Xenakis deluje kot kipar, fotograf in kurator. Kot tandem, ki živi in deluje v Franciji, sta ustvarila številne projekte, ki s pomočjo svetlobe raziskujejo različne vidike odnosa do življenja. Njuno področje delovanja presega splošno sprejeto pojmovanje umetniške instalacije, saj teži k odkrivanju in raziskovanju novih aspektov urbane in naravne krajine. Sadova njunega sodelovanja (avrabou-xenakis.com/) sta, med drugim, vodni vrt, postavljen na mednarodnem festivalu v Chamountu 2006, ter instalacija na ženevskem festivalu Arbres et Lumieres (Drevesa in svetloba), v katero sta vključila cel otok.

Festivali:

Festival Sanje:

Prešernov trg ob 18:00: Vsesvetovno protestno branje v podporo Edwardu Snowdnu

Avtorje, glasbenike, pisatelje, pesnike, profesorje, govorce, aktiviste in vse, občutljive na vprašanja svobode, manipulacije in nadzora, pozivamo in spodbujamo, da v ponedeljek bodisi pripravijo kratko izjavo v okviru obstoječih dogodkov bodisi organizirajo protestno branje v svojem kraju.
Udeležbo in nastop je napovedalo več posameznikov, med drugimi tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer.
Napovedane so že tudi naslednje vsebine:
- Srečko Kosovel: manifest Mehanikom! (električni pesniško-glasbeni performans),
- #Pravica. Teater Curriculim Vitae, Gimnazija Šentvid (gledališka predstava po literarni predlogi Srečka Kosovela),
- druge literarne in umetniške manifestacije.
Iz nagovora pobudnika: "Pozivamo posameznike, ustanove, šole in medije, ki so občutljivi za vprašanja svobode in državljanskih pravic, da sodelujejo pri svetovnem branju besedil na temo prisluškovanja v podporo Edwardu Snowdnu." Poziv je v več jezikih na voljo na tej povezavi.
Podporo vsesvetovnemu projektu in sodelovanje je potrdilo že najmanj 200 mednarodno uveljavljenih avtorjev.

Svetlobna gverila:

Galerija Vžigalica:

20:30 Straniščna šepetanja

Straniščna šepetanja je ulični performans v okviru festivala Svetlobna gverila, ki letos poteka pod okriljem teme Svetla prihodnost, in razstave Emona: mesto v imperiju.

Na performansu v vlogi intelektualnih prostitutk med drugim sodelujejo kustosinje Muzeja in galerij mesta Ljubljane dr. Bernarda Županek, mag. Irena Žmuc in Ana Porok.
Tako kot intelektualne kurbe pričakujejo vznemirljivo intelektualno debato, so tudi obiskovalci tu zaradi zabave. Intelektualne kurbe so opremljene z znanjem, duhovitostjo in verbalnimi veščinami, obiskovalci z vprašanji in denarjem. Ozek intimni prostor s štirimi sedišči, v katerem se preigravajo pogovori med dvema do štirimi sogovorniki, vedno zbliža ljudi in odpre pot eksistencialnim premislekom. Morda želijo navezati debato na Von Trierjev zadnji film, godrnjati nad sodobno umetnostjo, povprašati o tistih emonskih spužvicah za brisanje riti ali enostavno slišati določeno besedilo v originalu – mnogo tega je na voljo v meniju tematik. Iznajdljivost sogovornic ob koncu obiska stranke nagradijo in s tem ovrednotijo intelektualno delo po lastni presoji in užitku.
Naj na trgu poteka pradavna izmenjava, naj se trejo duhovi in vroče glave razhajajo polne vrtoglavih zvezd!
Avtorja Straniščnih šepetanj: Zoran Srdić Janežič in Jana Putrle Srdić
Današnje šepetalke: Petja Grafenauer, Neža Mrevlje, Bernarda Županek

21:00 Svetla Prihodnost
Osma edicija festivala Svetlobna gverila poteka pod okriljem teme SVETLA PRIHODNOST. V teh negotovih časih se mnogi ozirajo za tistim, kar nam bo prinesel jutrišnji dan: vizije prihodnosti so zaznamovane z utopičnimi kot tudi s scela pogubnimi scenariji. Tehnološka evforija, okronana z ideologijo nenehne rasti in napredka, ki je zaznamovala minulo stoletje, se v aktualnem umika vse globljemu zavedanju o posledicah, ki jih je razvoj prinesel družbi in okolju. Mantra kapitalizma se sooča z globoko strukturno krizo, medtem ko klimatske spremembe povzročajo vse več ekoloških tegob - oboje bo nedvomno prineslo daljnosežne in nepopravljive posledice za usodo človeštva. Festival seveda ne more ponuditi dokončnih odgovorov na izzive prihodnosti, kljub temu pa smo mednarodno obarvani program zasnovali s tistimi projekti, ki na kritičen ali pač satiričen način izpostavljajo in prevprašujejo različne vizije časa, ki šele prihaja. Razstavni projekti vabijo h kritičnemu premišljanju o prihodnosti, katere 'svetlost' se nemara izkaže zgolj za ironičen podton, namenjen dobronamernemu sejanju dvoma.

Letos bodo v središču pozornosti projekti, ki so jih zasnovali domači in tuji umetniki različnih generacij, privrženci mnogovrstnih izraznih poetik in narativov, in katerih prvi skupni imenovalec je seveda izraba takšnih in drugačnih elementov svetlobe. Kot v prejšnjih letih se bo glavnina festivala tudi tokrat naselila v bližnjo okolico Trga Francoske revolucije, s svetlobnimi instalacijami, objekti in projekcijami pa bomo poselili tudi mnogotere kotičke javnega prostora in drugih ljubljanskih razstavišč. Tokrat se družimo tudi s festivalom Mesto žensk.

različne lokacije, center, Ljubljana: Tilen Sepič: Oblaki

Avtor bo na dve lokaciji v središču Ljubljane, na Vodnikovi domačiji v Šiški in v Španskih borce, umestil serijo objektov, ki oddajajo mehko, difuzno svetlobo - gre za umetne oblake, katerih tekstura in struktura močno spominja na njihove vzornike, kakršne lahko opazujemo na nebu. Iz vsakdanjih materialov ustvarjeni oblaki, umeščeni v drugačen okoljski kontekst, se v urbani sredini kažejo kot poetična in čarobna intervencija, ki napeljuje k razmisleku o ukinjanju oziroma enačenju razlik med umetnim in naravnim, kot tudi o posledicah, ki jih tovrstni simulakri povzročajo v naravnem habitatu. Instalacija pred Vodnikovo domačijo bo nadgrajena z zvočno kuliso, ki jo bo posebej za to priložnost ustvarila Hanna Preuss. Oblaki so nastali na delavnicah v MGLC in festivalu Rdeči revirji.
Tilen Sepič je multidisciplinarni ustvarjalec in intermedijski umetnik, ki deluje na področjih industrijskega oblikovanja, interaktivne studijske fotografije in oblikovanja svetlobe. Je tudi soustanovitelj Kreativne cone Šiška, skupine Rompom in društva Muslauf, sodeluje pa tudi z elektronsko eksperimentalno skupino Theremidi Orchestra. V zadnjih letih se najraje posveča oblikovanju unikatnih luči, zasnoval pa je tudi več interaktivnih avdio vizualnih instalacij. S spletnimi dnevniki in galerijami, kjer ustvarja avtorsko vsebino, analizira viralno obnašanje umetniških vsebin na spletu. Po letu 2006 je prejel številne nagrade iz področja produktnega oblikovanja.
NA DELAVNICAH SO SODELOVALI: Tea Kogovšek, Jana Čosić, Andraž Hudoklin, Kristina Gorenc, Metka Mikuletič, Lena Balantič, Martin Pevec, Damjana Golob Lavrič ...

KUD France Prešeren ob 20:00: Trnfest

Zavod Bufeto (SI): Jelizaveta Bam, klovnovsko gledališče.

Avtor: Daniil Harms
Režija: Ravila Sultanova

Predstava je nastala v produkciji Zavoda Bufeto v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem.

Vstopnine ni!

Kino kino kino!!!

Kinoteka: Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla

18:00 Monstrum | Happy? | Slikar | Portret Ladka Korošca | Srečno novo leto | Ora pro nobis

Monstrum, Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 9'
Happy?, Rajko Ranfl, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 14'
Slikar, Rajko Ranfl, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 8'
Portret Ladka Korošca, Rajko Ranfl, Slovenija, 1977, 35mm, barvni, 14'
Srečno novo leto, Rajko Ranfl, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 8'
Ora pro nobis, Rajko Ranfl, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 10'

20:00 Pomladni veter

Rajko Ranfl, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 92'

Katja (Mira Nikolić), študentka glasbe, ki je doma s podeželja, v prostem času pozira pri kiparju in profesorju na likovni akademiji. Dekle sicer živi v študentskem naselju, kjer se odvija razgibano življenje. Nekega dne se Katja odloči, da bo za denar pozirala pri urah študija akta na likovni akademiji. S tem neprijetno preseneti profesorja, zato pa pritegne pozornost študenta Petra (Marinko Šebez), ki je prepričan, da bo dekle s svojo očarljivostjo takoj osvojil. Lahkotna komedija iz študentskega življenja. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

Kinodvor:

18:00 Fantovska leta (Boyhood), Richard Linklater, ZDA, 2014, DCP, 166'

V tem izjemnem eksperimentu Richarda Linklaterja (Pred polnočjo) se mozaik bežnih utrinkov iz vsakdanjega življenja odraščajočega fanta in njegove družine zlije v edinstveno filmsko doživetje. Fantovska leta so nostalgična časovna kapsula nedavne preteklosti, obenem pa oda odraščanju in starševstvu.

21:00 Dva obraza januarja (The Two Faces of January), Hossein Amini, Velika Britanija / ZDA / Francija, 2013, DCP, 96'

Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne, Belgija / Italija / Francija, 2014, DCP, 95 min

Brata Dardenne se kot vselej vzdržita sodbe in obsojanja, medtem ko zastavita eno najbolj perečih vprašanj današnjega dne: mar sodobnega delavca smemo in sploh še lahko prepričamo, naj v času, ko si jo le stežka privošči, izbere solidarnost.

Kino Komuna:

17:15  komedija, Philippe de Chauveron, Francija, 2014, 97'

19:15 Bog, le kaj smo zagrešili?, komedija, Philippe de Chauveron, Francija, 2014, 97'

21:15 Lucy, znanstvenofantastična akcija, Luc Besson, Francija, 2014, 90'