Lutkovno gledališče Ljubljana:

Veliki oder ob 17:00: Bi se gnetli na tej metli?

Bi se gnetli na tej metli? je še ena v dolgi vrsti uspešnic uigranega in izredno uspešnega tandema – škotske pisateljice Julie Donaldson, že skorajda stare (ali pač lepše – dobre –) znanke odra Lutkovnega gledališča Ljubljana, in njenega zv

Bi se gnetli na tej metli? je še ena v dolgi vrsti uspešnic uigranega in izredno uspešnega tandema – škotske pisateljice Julie Donaldson, že skorajda stare (ali pač lepše – dobre –) znanke odra Lutkovnega gledališča Ljubljana, in njenega zvestega sodelavca, nemškega ilustratorja Axla Schefflerja, avtorjev znamenitega Zverjasca in Zverjaščka.

Tudi v tokratni pustolovščini gre za srečanje s svetom živali, le s to razliko, da mesto skorajda groznega Zverjasca zasedata prav nič zlobna Čarovnica, zato pa toliko bolj nevaren in zlakotnjen Zmaj. Čarovnica s sršečimi lasmi in njena Mačka skupaj potujeta na metli. Zaradi velike hitrosti (mogoče pa zaradi Mačkine nagajivosti?) Čarovnica izgubi svoje pokrivalo, zato se spusti na tla in ga išče vsepovsod. Z vsakim izgubljenim predmetom se znajde pred vrsto preizkušenj, pri katerih ji pomagajo vedno novi prijatelji, ki predmete bolj kot ne po naključju najdejo, za nagrado pa dobijo metlo "za en krog" – leteti je pač nekaj, česar ne zna, kaj šele zmore vsak, in zato tudi nekaj, kar si vsak še kako želi … razen Mačke seveda. Da pa ni vse tako preprosto, se od nikoder in prav nič po naključju pojavita še strašni Zmaj, in ko se ta hoče lotiti dobre Čarovnice, še kosmati, lepljivi stvor. 

Dramatizacija besedila je narejena na podlagi knjige Bi se gnetli na tej metli? / Room on the Broom, © ilustracije  Axel  Scheffler 2001 in © besedilo Julia Donaldson  2001. Knjigo je izdala založba Macmillan Children’s Books, London, v Sloveniji pa Založba Mladinska knjiga.

Jaka Ivanc je gledališki in lutkovni režiser, njegova specifika pa je izvrstno spajanje dramskega in lutkovnega gledališča z glasbo – v njenih številnih oblikah. V našem gledališču je ustvaril že niz uspešnih predstav, med njimi Zverjasca in Zverjaščka.

Vstopnina: 5.00 €

Tunel LGL ob 19:00: Zločin in kazen

Najboljša predstava sezone 2016/17 po mnenju Društva gledaliških kritikov in teatrologov

Ko govorimo o celotnem opusu Dostojevskega, obstaja precej konkretna plat, ki povezuje vse romane. To horizontalo odpira najbolj zvenek glas njegovega celotnega opusa – pripovedovalec. Ta raste, se razvija, spreminja distanco, se izgublja med drugimi glasovi, se identificira, ima dovolj poguma, da izrazi svoje subjektivno mnenje ... glas, ki potuje in se na poti spreminja … Sicer pa pripovedovalec v svojem gibanju nosi lastnost ljubezni (idiotske ljubezni) do človeka – kar ga naredi konsistentnega. Glas pripovedovalca omogoča Dostojevskemu, da vzpostavi distanco do zgodbe (ker je to pač nujno glede na okoliščine pisateljevega zapletenega življenja in odnosov), sočasno pa mu odpre možnost, da kriči skupaj z drugimi glasovi. Vse, kar poskusimo ustvariti na odru (oziroma tunelu) na podlagi njegovega romana, je samo košček brezmejnega prostora notranjosti bitja. Vsak glas je samo del polifonije, če si izposodim Bahtinov priljubljeni izraz.

"Predstava Zločin in kazen vstopa v razmerje z razsežnostjo romana, ki ima poleg tega na ramenih težo zgodovine, skozi ključni dimenziji predstave, z njenim prostorom in njeno časovnostjo. Umeščena na razpotje dveh krakov Tunela, najde v mračnih, vlažnih poteh tega kraja meseno uprostoritev. Njeno trajanje odpira prostrane in detajlirane podobe bednih, ponižanih in razžaljenih. Trije igralci spretno prehajajo med različnimi liki, njihovi individualni glasovi se razkrivajo v skupni igri, v dialogu. Predstava z natančnim in poetičnim gledališkim jezikom razpre duhovni kozmos Dostojevskega, hkrati pa vseskozi preverja odnose v prerezu skupnega časa, tudi tiste z gledalci." iz obrazložitve Društva gledaliških kritikov in teatrologov

Predstava je v tunelu, kjer je 13 stopinj.

Vstopnina: 5.00 €

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Petelinji zajtrk, režija Gojmir Lešnjak Gojc

Najboljša komedija po izboru občinstva

Petelinji zajtrk je hudo prepričljiva, sočna, zabavna, romantična, očarljiva, napeta, socialna, navihana igra, mešanica melodrame in romantične komedije. Režiral jo je Gojmir Lešnjak – Gojc, ki je v filmski uspešnici v igralski miniaturi napovedal Severinin nastop, tako bo tudi v naši uprizoritvi, le v drugem jeziku! S predstavo režiser napoveduje erotično, naelektreno zgodbo o prijateljstvu s ščepcem generacijske jugonostalgije, kot se za Jesenice, kjer se zgodba odvija, tudi spodobi.
Mlad fant, med prijatelji znan po vzdevku Djuro, se zaposli kot vajenec pri mojstru Lojzu, lastniku avtomehanične delavnice. Nekoč se je Lojzu klanjala cela juga in v Sarajevu davnega leta 1975 mu je s poljubom na čelo "pjevačica" Jelena osmislila življenje. Poljub, ki ga ne bo pozabil do smrti! Lojze vajencu za bivanje ponudi majhno sobo in Djuro se vanjo naseli. Z mojstrom vzpostavita očetovski odnos, ki se počasi prelevi v iskreno prijateljstvo polno mojstrovih modrosti in napotkov za življenje. Kvartopirska klapa, ki se dobiva pri Lojzu na taroku in praznenju steklenic žganja, spremljajo sočni, iskreni, zabavni in predvsem nesmiselni dialogi. Skoraj vsi po vrsti. Malačič odkrije Lojzu hrvaško zvezdnico Severino in začne se novo poglavje v mojstrovem življenju . Djuro se speča z Bronjo, poročeno z lokalnim kriminalcem, mafijcem, trgovcem z belim blagom in največjim frajerjem daleč naokoli, Lepcem. Bronjino zapeljevanje mladega vajenca je zelo spontano, očarljivo in romantično, vendar skrito razmerje kmalu terja svoj davek. Medtem pa Lojze sanja o najbolj seksi "pjevačici" Severini, ki se na svoji glasbeni turneji po Sloveniji ustavi tudi na Belc pod Kepo... Lepec Lojzu omogoči, da jo spozna tudi osebno in zgodi se! Zgodi se petelinji zajtrk, o katerem bodo govorile še generacije, o čemer bodo še filme snemali!

MGL:

mala scena ob 20:00: Bella Figura, komedija

"Bella figura" je izraz, sposojen iz italijanščine. Imenitno se prilega protagonistom nove igre Yasmine Reza in natančno označuje način življenja določenega sloja današnjih ljudi srednjih let. Vodilo teh ljudi je pokazati se v najlepši in najboljši luči v vseh pogledih. Navzven je vse bleščeče: vsi so lepi, skrbno negovani in omikani, oblečeni v najboljše blagovne znamke, prevažajo se v najboljših avtomobilih, obiskujejo najimenitnejše restavracije, potujejo v najbolj mondene kraje, poslovno so uspešni, živijo v popolnih zakonih, vzorno skrbijo za otroke in ostarele starše … Kaj vse pa se skriva pod tem okrasjem?

Srečanje petih protagonistov na parkirišču pred restavracijo po začetnem vljudnostnem kramljanju razkrije neko popolnoma drugačno sliko. Yasmina Reza v izbrušenih dialogih in s precejšnjo mero humorja postopno in skorajda neopazno razkriva nekatere prav bizarne podrobnosti. Poslovni uspehi se lahko sesujejo kot hišica iz kart, ljubezenske zveze ne preživijo niti najmanjše preizkušnje, ostareli ljudje so vsem odveč … Dramski junaki Yasmine Reza pričnejo večer kot izrazito vljudni in ljubeznivi, v najkrajšem možnem času pa razkažejo svojo nestrpnost do drugačnih, kopico predsodkov glede tujcev in revnih, celo vrsto fobij in prav presenetljivo dozo egoizma.

Ljudje, ki se srečajo v nobel restavraciji, so navidez uspešni, vendar se iz replike v repliko razkriva in stopnjuje njihova brezperspektivnost. Zato so pasivno – ali pa odkrito – agresivni. So v paniki in tesnobni, raje bi bili nekje drugje, ali pa tam, kjer so, samo s kom drugim. Reza nam prikaže izsek družbe, v kateri so vsi nezadovoljni. Če ne štejemo Yvonne, so vsi v krizi srednjih let ali tik pred njo, vsi se zavedajo, da jih življenje ne izpolnjuje, zato so njihove replike najprej zadeto neprimerne in očitajoče, morda zaradi pristajanja na etiketo tudi stišane, potem pa zadeto neposredne; svojega nezadovoljstva, razen kratkoročno in farmakološko, ne morejo prikrivati. S tem, kar se je zgodilo, bodo morali živeti naprej. Sam naslov igre sugerira, da gre udeležencem za "bello figuro", za učinek na druge, za vtis uspešnosti in noblese, verjetno tudi premožnosti. Vendar za kaj takega niso v pravem razpoloženju.

- - -

KD Španski borci ob 17:30: FUZIJA: plesno glasbeni dogodek

Iz Afrike je prišla nova deklica. Le kako jo bodo sprejeli otroci? Skrb je odveč, kako pa se sprejme nove sosede? Z veseljem in radovednostjo, vendar! Otrokom se Evropa in Afrika ne zdita tako daleč narazen … Živahna predstava Emine Baj z glasbo v živo.
Plesna predstava se vsebinsko napaja v pesniški zbirki Jeneja Kusterleta "Tipkopisi: Geneza"; gre za poskus prelivanja pisane besede v gibalno poezijo. Koreografinja in plesalke se skozi plesni jezik ukvarjajo s specifično motiviko in simboliko pesnikovega sveta, kjer nežne smehljaje prekrivajo pajkove mreže, obraz prepredajo lesene luske, korenine pa kot divjaki plenijo pljuča in v srce zasajajo nohte. Plesalke to svojevrstno temačno tematiko zvračajo in preobračajo ter znotraj nje iščejo svoj ples lasten po gozdu.

Mentorica in koreografinja: Urša Rupnik
Plesalke: Dokl Brina, Janež Marja, Jerman Kuželički Zala Mojca, Jeromel Sara, Klinar Jerca, Murovec Hana, Poljak Aleksandra, Pekolj Petra, Ramovš Marta, Skok Iza, Šömen Maja Maša, Špik Mojca, Vajdetič Kaja

Brez vstopnine

Galerija Instituta "Jožef Stefan" ob 18:00: Fotografska razstava: Tajda Lekše

Odsotnost časa daje vsem fotografijam Tajde Lekše impresivno liričen ton. Avtorica prepušča veliko prostora za vsebinsko in razpoloženjsko interpretacijo gledalcu. Njene fotografije so večinoma tihe, umirjene. Na njih tudi sence pripovedujejo svojo simbolično zgodbo. Sence dreves in ljudi. V njih je močno čutiti tisti trenutek, ko fotografska kamera zamrzne čas. Tako zaustavljeni trenutek zaradi svoje negibnosti ponazarja minevanje časa, a tudi asociacijo na marsikakšen medsebojni odnos.

Fotografije Tajde Lekše ne govorijo le o stvarnem, temveč sprožajo čustva, njen avtorsko zrel način obravnave fotografije se kaže z razmerjem med zgodbo, kompozicijo in svetlobo. Kot bi jih posnela skozi mavrična očala.

Brez vstopnine

Galerija ŠKUC: 25. literarno-glasbeni festival Živa književnost

18:00 O'živela knjiga: Pravljična ura babice Pra

(3+, delavnica kreativnega pisanja: za mlade (12+))

Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra …, interaktivna gledališka predstava v izvedbi Gledališča Unikat

Avtorji: Vida Bren Cerkvenik, Jaša Jenull in Marko Bratuš, režija: Vida Bren Cerkvenik, dramaturgija:

Marko Bratuš, glasba: Jaša Jenull, kostumografija: Maja Smrekar in Katarina Zalar, Igrajo: Mojca Weber in Marko Plantan

Predstava je namenjena otrokom od 3. leta dalje. Predstava traja 30 minut.

Babica Pra je pravljičarka, ki otrokom pripoveduje zgodbo o Trnuljčici. A med pripovedovanjem se v občinstvu pojavi tiger! In kakšno zmedo dela! Babica Pra sploh ne more povedati pravljice do konca! Mogoče ji pa lahko prav tiger pri tem pomaga … Tiger in Trnuljčica, gre to skupaj?

Strip, ustvarjalno delavnico za otroke vodi Andrej Štular

Mentor  bo skozi pogovor udeležence spoznal s stripovskim medijem. Sledil bo prikaz delovnega procesa ustvarjanja stripa in iskanje idej in predlog za kratke stripe. Po pregledu nastalih predlog in idej ter individualni analizi se bo začelo z risanjem kratkih stripov.

Namen delavnice je udeležence spoznati z osnovami stripovskega ustvarjanja in z možnostmi, ki jih to ustvarjanje ponuja, ter zasnova in dokončanje vsaj enega samostojnega krajšega stripa udeležencev delavnice.

20:00 Anja Radaljac

Vodi: Andrej Tomažin

Glasba: JUNEsHELEN

Brez vstopnine

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Ljubljana v poeziji – Jaka Železnikar (literarni dogodek)

Predstavitev interaktivnega pesniško spletnega projekta Ljubljana v poeziji. Gre za interaktivni pesniško spletni projekt avtorja e-literature Jaka Železnikarja, ki poveže tri resničnosti: vsakdanjo resničnost, pesemsko resničnost in spletno resničnost in na ta način ustvari pesniški zemljevid Ljubljane. Na predstavitvi bo avtor projekta predstavil spletišče Ljubljana v poeziji in način njegove uporabe, zainteresirani pa boste lahko že na predstavitvi prispevali na spletišče svoje pesmi. Na tem spletnem mestu lahko poezijo objavlja vsakdo! Vabljeni k soustvarjanju pesniškega zemljevida Ljubljane! Spletni naslov projekta Ljubljana v poeziji: https://ljubljana-v-poeziji.jaka.org/ 

Bežeče sličice!!!

Kinoteka: Ni predstav