Pokopljimo torek
Metelkova mesto:
A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
Tokrat kuha Vegansko društvo. Pripravili bodo pomladno juho, rižoto s koprivami in čičeriko, mešano solato ter čokoladno-sadne muffine. *Na večerji se bo zbiralo prispevke za operacijo zlomljene tačke nesrečnega psička Luke.
Jalla Jalla:
20:00 Otvoritev fotografske razstave: VÄLKE / THE BLINKING - Joel Peltonen
21:00 koncert Marko Greyhound- acoustic folk punk from Skopje in the DIY spirit!
Glasba izven:
Kazemate, Ljubljanski grad, ob 19:00: Saksofonski orkester SOS z gosti tolkalci
2. koncert iz cikla Milko Lazar & Matjaž Drevenšek z gosti na Ljubljanskem gradu 2015
Dandanes se v glasbenem svetu srečujemo z različnimi usmeritvami ustvarjalcev in poustvarjalcev; nekateri so strogo profilirani, skorajda subspecializirani, drugi pa svoj kreativni prostor zastavljajo izjemno široko. Med slednje sodita tudi snovalca programa petih koncertov na Ljubljanskem gradu – Milko Lazar in Matjaž Drevenšek. Čeprav sta za izhodišče cikla izbrala "svoje" inštrumente, saksofon, klavir in čembalo, bosta v petih večerih – s pomočjo mednarodno uveljavljenih kolegov oz. prijateljev (Z. Kavčič, Saksofonski orkester SOS, M. Hatlak, Zagrebški kvartet saksofonov, V. Meljnikov, N. de Gleria, B. Zorman …) – predstavila kalejdoskop skladb različnih obdobij in stilov. V nenavadnih kombinacijah bomo priča navideznemu konfrontiranju starega in novega (J. S. Bach – A. Kumar in M. Lazar), redkim kombinacijam inštrumentov (harmonika, saksofon, čembalo) ter zvrsti (etno in minimalizem, akustika in elektronika …). Na tem glasbenem popotovanju bomo odkrivali glasbo in samega sebe. Kot je povzel M. Lazar: "Vsak človek je globoko v sebi etno. Ko se naučimo pravil življenja in delovanja, na to pradavno jedro v nas v glavnem pozabimo. A kdor se nato ponovno in iskreno poda na dolgo in nepredvidljivo pot iskanja, znova odkriva to skrito jedro v sebi in s tem tudi samega sebe."
"CIRKUŠKA POLKA ZA MLADEGA SLONA"
Saksofonski orkester SOS z gosti tolkalci
Stičišče plesa in etna v umetni glasbi (priredbi I. Stravinski, G. Ligeti, avtorska glasba A. Kumar, M. Lazar, N. Firšt)
Saksofonski orkester SOS je orkester brez dirigenta. Po prepričanju članov – uveljavljenih saksofonistov iz Slovenije, Hrvaške in Poljske – je to velika prednost, saj kljub številčnosti zasedbe uspevajo negovati idejo komornega muziciranja in posledično uspešno razvajajo svojo publiko. Tradicionalne literature za to zasedbo ni, zato orkester posega po priredbah skladb velikih mojstrov ... Izhajajoč iz tradicije Stravinskega in Ligetija bodo saksofonisti na tem unikatnem koncertu predstavili tri novitete slovenskih skladateljev, napisane prav zanje in za to priložnost. Pridružili se jim bodo mladi tolkalci, študentje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in dijaki Umetniške gimnazije Velenje.
CENA VSTOPNICE: 10,00 €, 7,00 €* za dijake, študente, upokojence, skupine nad 15 oseb
Slovenska filharmonija ob 19:30: Godalni kvartet Escher
Adam Barnett-Hart, violina
Aaron Boyd, violina
Pierre Lapointe, viola
Dane Johansen, violončelo
Program:
Alban Berg, Lirična suita
Franz Schubert, Godalni kvartet št. 10 v Es-duru, D 87
Jean Sibelius, Godalni kvartet v d-molu, op. 56, »Voces intimae«
Godalni kvartet Escher si je ime nadel po nizozemskem umetniku Escherju, znanem po grafikah, litografijah stanja »perpetuum mobile«. Ameriške glasbenike je navdihnila njegova metoda notranjega prepleta, igre posameznih individualnih komponent, ki skupaj ustvarijo končno podobo.
Kvartet je zaslovel po izjemni muzikalnosti in redki lepoti tona. V letih od 2010 do 2012 je bil izbran za BBC-jev mojstrski cikel Nove generacije ter tako dobil priložnost za prvo predstavitev v dvorani Wigmore v Londonu in na festivalu BBC Proms. V New Yorku je bil med izbranci Združenja komorne glasbe v Lincolnovem centru, kjer se je na treh koncertih poglobil v godalne kvartete Benjamina Brittna. V letu 2005 je bil rezidenčni ansambel prestižnih festivalov violinistov Zuckermana in Perlmana, 2013 pa je kot ena redkih komornih skupin osvojil štipendijo Averyja Fischerja. V zadnjih letih je bil gost avstrijskega festivala na gradu Esterházy, pariškega avditorija Louvre, festivala Ravinia v ZDA, komornega cikla muzeja umetnosti v Tel Avivu, mednarodnega festivala v avstralskem Perthu, z velikim uspehom je koncertiral v znamenitih dvoranah Wigmore in Concertgebouw v Amsterdamu. Za založbo Naxos je Godalni kvartet Escher posnel celotni kvartetni opus A. Zemlinskega, pri založbi BIS pa je leta 2014 izšel cikel komornih del F. Mendelssohna. Ansambel gostuje po vsem svetu in svoj program plemeniti v sodelovanjih z glasbeniki različnih zvrsti, med njimi s pianistoma Khatio Buniatishvili in Leonom Fleischerjem pa tudi jazzovskim saksofonistom Joshuo Redmanom.
Bergova Lirična suita v čast Zemlinskemu je prva skladba sporeda, v katerem so glasbeniki pripravili zanimiv kontrast s Schubertovo umetnino (skladatelj jo je napisal pri šestnajstih letih, izšla pa je posthumno) in delom iz zrelega obdobja Jeana Sibeliusa ob prelomu stoletij.
18, 24 EUR
Klub CD ob 20:00: Sidony Box + Psychomagia – Shanir Blumenkranz"Abraxas Plays Masada Book Two
Dvojni koncert
Sidony Box
Elie Dalibert, altovski saksofon; Manuel Adnot, kitara; Arthur Narcy, bobni
Power jazz trio Sidony Box slovi kot ena najpomembnejših zasedb nove generacije francoske jazzovske in improvizirane glasbe, ki navdih črpa iz pop glasbe benda Bon Iver, elektronike Briana Ena, post/popa zasedbe Sigur Ros, sloga technical metal zasedbe Animals as Leaders in iz free jazza Ornetta Colemana. Trio je izdal tri mednarodno nagrajene albume v ravno toliko letih, na gostovanjih po Evropi pa si je med drugim delil oder z umetniki, kot so Ron Carter, Dave Holland, Me'Shell NdeGeocello,Tigran Hamasyan in drugi. Bili so tudi veliko odkritje in eden najboljših nastopov na sejmu Jazzahead 2014. Prihajajoči projekt so zasnovali skupaj z magom pozavne Gianluco Petrellom.
»Plameneč in nepopustljiv sestav.« All About Jazz
»Senzacionalen mladi power jazz trio.« Buffalo News
»Čudovita dinamika, briljantno inštrumentalno preigravanje in očarljive melodije.« Guitar Player
Psychomagia – Shanir Blumenkranz`Abraxas Plays Masada Book Two
Shanir Blumenkranz, gimbri, bas; Aram Bajakian, kitara; Eyal Maoz, kitara; Kenny Grohowski, bobni
Psychomagia je novi album fantastičnega kvarteta Abraxas, ki je posnel tudi istoimenski album slovitih priredb v slogu tribal rocka za cikel Book of Angels. Gre za kompleksen nov glasbeni mozaik, ki ga je posebej za kvartet napisal John Zorn, alkimist newyorškega gibanja downtown.
John Zorn se je za drzen skupek skladb, ki glasbenike vodijo v skrajnosti izraza in še dlje, navdihoval pri delih Giordana Bruna, filozofa, nagnjenega k magiji in okultizmu, Alexandra Jodorowskega in drugih. Album, ki se razpenja od skrajno ritualističnih zvokov do subtilnih minimalističnih ód, je osupljiv novi izdelek v Zornovem mističnem ciklu, katerega intenzivnost in silovitost se lahko kosata s tistima na Moonchild, PainKiller in Naked City. Posneto v studiih Orange Music, mešalec zvoka Bill Laswell. Nepogrešljivo!g
14, 10* €
Orto bar ob 21:00: 16. Orto Fest: Dog Eat Dog, The Ruffes
Hostel Celica:
21:00 Sozvočja sveta: Duo Ponte
Alja Petric glas
Damjan Stanišić kitara
Sledil bo Celični Etno jam.
Vstop prost.
22:30 V celici pred Celico
Srečanje je posvečeno v spomin Agopu Stepanjanu, Milanu Fajfarju in drugim nedolžnim glasbenikom, ki so jih spomladi v letu 1984 nenadoma zaprli v vojaški zapor na Metelkovi.
Stari starši Agopa Stepanjana so bili iz Armenije v času armenskega genocida pregnani.
Sin Negos Stepanjan je naslikal osnovno podobo.
Multivizijo je pripravil Lado Jakša, igrali bodo še prijatelji in glasbeniki Inč Gorenc, Agim Brizani, Rafael Vidmar.
Teater, gledališče, odrske deske, art in drugo:
19. Festival Exodos:
PTL ob 19:00: Mamela Nyamza: Wena Mamela
Provokativno poigravanje s pričakovanji, s katerimi je imela Wena opraviti kot črna ženska in plesalka med odraščanjem v Cape Townu.
Motika, orodje brez katerega ženske v Afriki ne morejo kmetovati- Špice, baletni čeveljci, brez katerih ne gre v ženskem baletu. S temi referencami in "partnerjem" odpleše Mamela ekscentrični solo, ki reflektira njeno osebno zgodovino in v osupljivih slikah razčlenjuje tradicionalne vloge opolnomočenj.
Mamela je umetnica, ki dela s tako razumno energijo in tako osredotočeno, da se skoraj ne more zmotiti. Žene jo notranji motor, ki modro in umirjeno slavi tako ples kot neples. Njeno delo nas spodbuja k razmisleku. Je lepo, a hkrati grdo. Vizualni humor prepleta z nelagodjem, surovost s pretanjenostjo. Aktualna vprašanja o identiteti in kolonializmu zastavlja tako, da nikoli ne zdrsne v preveč didaktičen kalup. Predvsem pa se posveča temu, da dojamemo, kako ranljiva je plesalka in koreografinja med nastopom na odru.
Koreografinja in plesalka Mamela Nyamza se rodi v naselju blizu Cape Towna, šola pa v Ameriškem plesnem centru Alvina Aileyja. Pleše v številnih znanih mednarodnih produkcijah, poučuje ples in sodeluje v boju za spoštovanje človekovih pravic, pravic žensk, homoseksualcev ter drugih političnih in družbenih subjektov. Od leta 2006 sama koreografira svoje predstave, sprejete z navdušenjem in nagrajevane po vsem svetu.
"Moj umetniški izraz vedno odraža moj družbeni, kulturni in ekonomski položaj v času apartheida in po njem. Vsa moja dela nosijo v sebi del moje osebne zgodovine temnopolte Južnoafričanke."
Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Seks in ljubosumnost, za izven
SUPER USPEŠNICA znanega režiserja Jaše Jamnik, ki nas ni še nikoli razočaral!
Igrajo:
Bernard Marcellin, poslovnež..........Srečko Kermavner
Jacqueline Marcellin, Bernardova žena..........Katarina Batagelj Glavan
Marie-Louise, njuna služkinja...........Silvija Jovanović
Robert Regnier, Jacquelinin ljubimec..........Boris Car
Barbara, dekle na poziv..........Tjaša Valentinčič/Katarina Lukšič
Juliette Regnier, Robertova žena.........Mirjam Sedmak
Bernard odkrije, da ga žena vara. Z zvijačo organizira sestanek na štiri oči z njenim ljubimcem Robertom in ga postavi pred kruto dilemo: ali ljubimec za revanšo da na voljo svojo ženo ali pa ga bo Bernard ubil. Robert izbere prvo možnost. S figo v žepu. Na večerjo, po kateri naj bi se stvari uredile, pripelje plačano dekle, ki se pretvarja, da je njegova žena. Stvari se razvijajo v pravo smer, dokler se nenadoma ne pojavi Robertova prava žena …
SNG Drama:
Veliki oder ob 19:30: Tartuffe, Režiser: Vito Taufer
Orgon, osrednji tragikomični lik igre, je glava bogate meščanske družine, v kateri hodi blazirana mladina svojo sentimentalno pot, on pa zapleteni medgeneracijski situaciji ni kos. Zgodi se, da neko nedeljo v cerkvi sreča baje obubožanega podeželskega plemiča in ta ga omreži s svojo moralno pokončnostjo. Plemiču je ime Tartuffe in je brez prebite pare, zato mu Orgon ponudi streho nad glavo in gmotno udobje, v zameno pa bo Tartuffe s svojo krščansko strogostjo nadzoroval moralne standarde in obnašanje v hiši. Orgon in njegova ostarela mati, gospa Pernelle, slepo zaupata Tartuffovi avtoriteti, vsi drugi družinski člani pa seveda takoj zaslutijo, da je v njegovi gorečnosti nekaj preračunljivega.
SiTi teater ob 20:00: Maestro (TM): Odpuljen spopad za impro prestol
10KA klub smeha ob 20:00: 10kin Večer novega
Večer bo ponovno povezoval naš priljubljeni Andrej Težak Tešky, na odru pa bodo poleg njega še:
Boštjan Trček in Denis Narat
Vstopnice: 4€
MAO, grad Fužine ob 17:00: Ogled snemalnega glasbenega studia Sonolab
V okviru spremljevalnega programa ob razstavi Marko Turk Homo faber si bomo ogledali snemalni glasbeni studio Sonolab v Ljubljani. Ustanovila sta ga Sašo Kalan, oblikovalec zvoka in skladatelj ter skladatelj Davor Hercog.
V okviru spremljevalnega programa ob razstavi Marko Turk Homo faber vabimo na ogled snemalnega glasbenega studia Sonolab v Ljubljani. Ustanovila sta ga Sašo Kalan, oblikovalec zvoka in skladatelj ter skladatelj Davor Hercog. Studio deluje na področju odrskih umetnosti, filma in plesa. Na srečanju bomo spoznali, kako poteka snemalni proces, predstavljeni pa bodo tudi postopki in razvoj tehnologije snemanja.
Obisk je omejen na 10 oseb v skupini, obvezne so prijave na izobrazevanje(at)mao.si.
KOŽ ob 18:00: Čustveno izsiljevanje – se mu je moč upreti? – Leo Ivandič
Čustveno izsiljevanje je vzorec vedenja, ki smo ga razvili v otroštvu. Takrat smo ugotovili, da lahko z jezo, jokom, trmo ali strahom upravljamo s starši in od njih dobimo, kar smo želeli.
Če je bila takrat to uspešna strategija vedenja, smo jo prenesli tudi v odraslo obdobje. Tovrstno izsiljevanje je najpogosteje v partnerskih razmerjih, med otroki in roditelji ter med zaposlenimi in nadrejenimi. Na predavanju boste izvedeli kakšno je psihološko ozadje čustvenega izsiljevanja, na kakšne načine poteka ter kako se lahko upremo poskusom čustvenega izsiljevanja.
Cankarjev dom, Klub Lili Novy ob 18:00: Ženske literarne ustvarjalke v slovenskih učnih načrtih
FDV ob 18:00: Robocopy: The future of copywriting
Študentska sekcija društva za marketing ponovno organizira Advertizziv, tokrat v duhu prihodnosti in tekstopisja.
Študentska sekcija društva za marketing ponovno organizira Advertizziv, tokrat v duhu prihodnosti in tekstopisja. Vlogo predavatelja bo prevzel dobitnik številnih nagrad in tekstopisec pri agenciji Publicis, Drago Mlakar. Priložnost za pogled v prihodnost boste imeli v torek, 21.4.2015 ob 18.00 na Fakulteti za družbene vede v predavalnici 3.
Modrijanova knjigarna ob 18:00: Dnevi Modrijanove knjige 2015: Brutnskopija: Nevednost, neznanje in ekstremizem – gre za nas?
Brutnskopija je nov ciklus pogovornih razmišljanj v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani, ki jih vodi pravni filozof in publicist dr. Andraž Teršek.
"V kakšnem medsebojnem odnosu sta izobraževanje in državljanstvo? Ali ni prav danes nujno velikopotezno spodbujati humanistične kulture, da bi bilo naše izobraževanje kos problemom, ki se v našem času porajajo v zvezi s sožitjem in državljanskimi pravicami," zapiše Umberto Galimberti v svoji knjigi Miti našega časa (pri založbi Modrijan je pravkar izšla v ponatisu skupaj s knjigo Grozljivi gost: nihilizem in mladi).
Deli se poudarjeno osredotočata na mlade, vključene v izobraževalne procese in na trg (ne)dela. Galimberti v Mitih v nadaljevanju zapiše: "Filozofsko humanistična vzgoja je danes nujnejša kot kdajkoli ... kot pogoj za uspešno skupno življenje v vedno bolj večnarodnih družbah, v katerih bo brez široke, kritične in zato strpne kulture vedno težje živeti skupaj, če bomo ostali ujeti v obrambo lastnih posebnosti."
Kaj torej reflektirata Galimbertijevii knjigi? Kako gledati na status učitelja pred učečimi in na politiko poučevanja, v navezavi na Platona ali Aristotela? Smo okovani z nazadnjaško politiko izobraževanja? Smo družba neznanja in nevednosti? V kakšni povezavi so ta vprašanja z ekstremi in ekstremizmi? Kako smo kulturno (ne)opredeljeni, kakšen smisel ima javno izrekanje pričakovanj glede kulture in omike? Zakaj smo nepolitični?! ...
O filozofskih izzivih časa se bodo v tretji izvedbi Brutnskopije pogovarjali dr. Primož Šterbenc, sociolog religije, strokovnjak za mednarodne odnose in odličen poznavalec političnih razmer v muslimanskem svetu, dr. Andraž Teršek, pravni filozof in publicist, ter dr. Tonči Kuzmanić, publicist in politolog, ki se ukvarja s politiko, antipolitiko, političnimi ekstremizmi, postsocializmom in novimi družbenimi gibanji. Dr. Kuzmanić je v letu 2009 skupaj s somišljeniki začel projekt alternativne mišljenjske oblike izobraževanja Likej, v katerem izven okvirov univerze pomaga zainteresiranim ljudem k pluralnemu in političnemu mišljenju ter debatiranju.
Cankarjev dom, Konferenčne dvorane M ob 19:00: Francesco Caglioti: O Michelangelu kiparju, učencu Benedetta da Maiana
Predavanje enega najbolj znanih in najuglednejših italijanskih umetnostnih zgodovinarjev
V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom
Po šolanju v Neaplju in na Scuola Normale Superiore v Pisi pri profesorjih Giovanniju Previtaliju in Paoli Barocchi je Francesco Caglioti, rojen 1964, najprej delal v Pisi, od leta 2001 pa v Neaplju, kjer je na univerzi Federica II. od 2009 redni profesor. Že v začetku devetdesetih let je vzbudil pozornost strokovne javnosti z ugotovitvijo, da sta bila kiparja Mino da Fiesole in Mino del Reame pravzaprav ena in ista oseba, nadaljeval pa je z odmevnimi študijami o firenškem in rimskem kiparstvu 15. stoletja, predvsem o Donatellu. V svojih raziskavah je od samega začetka kombiniral izjemno filološko natančnost, poglobljene arhivske raziskave, analizo historičnega konteksta nastanka umetnin, ikonografijo, sočasno in poznejšo recepcijo in percepcijo umetnin ter poznavalstvo. Njegova obsežna knjiga (v dveh delih) Donatello e i Medici (s poudarkom na kipih Judite in Davida) je bila leta 2001 izbrana za knjigo leta v angleški reviji Apollo (čeprav – kar je pri teh nagradah izjemno redko – ni izšla v angleškem jeziku). Pozneje je odkril tudi lesenega monumentalnega Križanega, ki ga je Donatello izdelal za padovansko servitsko cerkev (po restavriranju bo med 27. 3. in 26. 7. 2015 razstavljen v Museo Diocesano v Padovi). Med najbolj odmevnimi Cagliotijevimi odkritji pa lahko omenimo še ime pravega naročnika slik Bitke pri San Romanu Paola Uccella in ostanke oltarja, ki ga je renesančni kipar dalmatinskega porekla Ivan Duknović izklesal za beneško bratovščino sv. Marka in je veljal za izgubljenega. V zadnjih tednih močno odmeva še eno njegovo odkritje (sicer objavljeno leta 2012): štirje bronasti angeli, ki jih je firenškemu kiparju Benedettu da Rovezzano sredi dvajsetih let 16. stoletja za svojo grobnico naročil angleški kardinal Wolsey. Do Cagliotijevega odkritja so veljali za izgubljene, zaradi velikega zgodovinskega pomena pa bodo sedaj prišli v osrednjo britansko kiparsko zbirko: prav v začetku leta 2015 je londonskemu Viktorijinemu in Albertovemu muzeju z medijsko dobro podprto akcijo uspelo zbrati pet milijonov funtov, kolikor je še potreboval za njihov nakup.
V zadnjem desetletju je Francesco Caglioti sodeloval tudi pri nekaterih odličnih razstavah (Matteo Civitali e il suo tempo, Lucca 2004; Matthias Corvinus, the King. Tradition and Renewal in the Hungarian Royal Court 1458–90, Budimpešta 2008; Da Jacopo della Quercia a Donatello: le arti a Siena nel primo Rinascimento, Siena 2010; The Renaissance Portrait from Donatello to Bellini, Berlin, New York, 2011–12).
V Ljubljani bo profesor Caglioti predaval o Michelangelu, s katerim se je intenzivno ukvarjal v zadnjih letih in med drugim v španski Úbedi odkril njegov "izgubljeni" kip mladega Janeza Krstnika.
Center in Galerija P74 ob 19:00: Javno predavanje dr. Boža Repeta - Obljube in dejstva o samostojni državi
V okviru večletnega raziskovalnega projekta "Druga eksplozija – Devetdeseta leta" in
izobraževalnega programa "INKUBATOR za mlade kustose" (IMK) Vas vljudno vabimo na javno predavanje.
Božo Repe je redni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1999-2000 je bil predstojnik oddelka za zgodovino, od leta 2009 pa vodi programsko skupino Slovenska zgodovina. Aktiven je kot raziskovalec, v zadnjem obdobju se intenzivno posveča družbenim procesom v samostojni Sloveniji. Objavil je več znanstvenih in strokovnih monografij ter številne znanstvene članke in prispevke. Je kolumnist revije Mladina, občasno objavlja prispevke tudi v dnevnih časopisih in na medijskih spletnih straneh. Veliko pozornosti namenja vprašanjem zgodovinopisja, oblikovanju zgodovinske zaveti in uporabi zgodovine v javnosti. Nekaj temeljnih del je posvetil kraljevini Jugoslaviji in socialistični Jugoslaviji; primerjavi položaja slovenskega naroda z drugimi, razpadu Jugoslavije, demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, razmerju med konservativizmom in modernizmom, vsakdanjemu življenju in kulturi, zgodovini diplomacije ipd. Bil je gostujoči profesor na univerzi Vytatus Magnus v Kaunasu (Litva), s predavanji pa je gostoval tudi na drugih univerzah in inštitutih, mdr. na Dunaju, Bratislavi, Pragi, Gradcu, Trondheimu. Trenutno sodeluje v več mednarodnih projektih in raziskavah.
Slovenski gledališki inštitut ob 19:00: Gledišče* Srečanje in pogovor s prejemnikoma Borštnikovega prstana Ivo Zupančič in Ivom Banom
Trubarjeva hiša literature:
17:00 Literarni pogovor: 19. Exodos – Zgodbe iz Afrike
Afrika, po velikosti in prebivalstvu druga celina sveta, zibelka človeštva, skriva številne zanimive zgodbe. V okviru 19. festivala Exodos nas bodo sodelujoči govorci popeljali v svet črne celine in njene živopisnosti ter nam pokazali Afriko, o kateri nam mediji ne povedo veliko! Zgodbe o umetnosti in kulturi bodo pripovedovali: Ibrahimi, Darja Koščak, Max Zimani, Global, Michel Obenga, Eyachew Tefera in Ibrahim Nouhoum.
20:00 Kreativno-literarni dogodek: Urne zgodbe
Vabimo vas, da se nam pridružite na kreativnem dogodku druge sezone priljubljene serije Urne zgodbe in tekmovanje za najboljšo kratko zgodbo spremljate tudi v nadaljevanju. Tokratna gostja večera bo Vesna Lemaić, v žiriji jo bo bo (ob Andreju Blatniku in Tini Kozin) nadomeščal Dano Ličen. Za vstop v finale se bodo borili: Arjan Pregl, Živa Bončina, Kaja Blazinšek in Rok Štukelj. Večer bo povezovala Anja Radaljac.
Konferenčne dvorane M ob 19:00: Francesco Caglioti: O Michelangelu kiparju, učenec Benedetta da Maiano
Predavanje enega najbolj znanih in najuglednejših italijanskih umetnostnih zgodovinarjev
V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom
Po šolanju v Neaplju in na Scuola Normale Superiore v Pisi pri profesorjih Giovanniju Previtaliju in Paoli Barocchi je Francesco Caglioti, rojen 1964, najprej delal v Pisi, od leta 2001 pa v Neaplju, kjer je na univerzi Federica II. od 2009 redni profesor. Že v začetku devetdesetih let je vzbudil pozornost strokovne javnosti z ugotovitvijo, da sta bila kiparja Mino da Fiesole in Mino del Reame pravzaprav ena in ista oseba, nadaljeval pa je z odmevnimi študijami o firenškem in rimskem kiparstvu 15. stoletja, predvsem o Donatellu. V svojih raziskavah je od samega začetka kombiniral izjemno filološko natančnost, poglobljene arhivske raziskave, analizo historičnega konteksta nastanka umetnin, ikonografijo, sočasno in poznejšo recepcijo in percepcijo umetnin ter poznavalstvo. Njegova obsežna knjiga (v dveh delih) Donatello e i Medici (s poudarkom na kipih Judite in Davida) je bila leta 2001 izbrana za knjigo leta v angleški reviji Apollo (čeprav – kar je pri teh nagradah izjemno redko – ni izšla v angleškem jeziku). Pozneje je odkril tudi lesenega monumentalnega Križanega, ki ga je Donatello izdelal za padovansko servitsko cerkev (po restavriranju bo med 27. 3. in 26. 7. 2015 razstavljen v Museo Diocesano v Padovi). Med najbolj odmevnimi Cagliotijevimi odkritji pa lahko omenimo še ime pravega naročnika slik Bitke pri San Romanu Paola Uccella in ostanke oltarja, ki ga je renesančni kipar dalmatinskega porekla Ivan Duknović izklesal za beneško bratovščino sv. Marka in je veljal za izgubljenega. V zadnjih tednih močno odmeva še eno njegovo odkritje (sicer objavljeno leta 2012): štirje bronasti angeli, ki jih je firenškemu kiparju Benedettu da Rovezzano sredi dvajsetih let 16. stoletja za svojo grobnico naročil angleški kardinal Wolsey. Do Cagliotijevega odkritja so veljali za izgubljene, zaradi velikega zgodovinskega pomena pa bodo sedaj prišli v osrednjo britansko kiparsko zbirko: prav v začetku leta 2015 je londonskemu Viktorijinemu in Albertovemu muzeju z medijsko dobro podprto akcijo uspelo zbrati pet milijonov funtov, kolikor je še potreboval za njihov nakup.
V zadnjem desetletju je Francesco Caglioti sodeloval tudi pri nekaterih odličnih razstavah (Matteo Civitali e il suo tempo, Lucca 2004; Matthias Corvinus, the King. Tradition and Renewal in the Hungarian Royal Court 1458–90, Budimpešta 2008; Da Jacopo della Quercia a Donatello: le arti a Siena nel primo Rinascimento, Siena 2010; The Renaissance Portrait from Donatello to Bellini, Berlin, New York, 2011–12).
V Ljubljani bo profesor Caglioti predaval o Michelangelu, s katerim se je intenzivno ukvarjal v zadnjih letih in med drugim v španski Úbedi odkril njegov »izgubljeni« kip mladega Janeza Krstnika.
Bežeče sličice!!!
Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 17:00: Liffe po Liffu +, abonma in izven
Priseljenka (The Immigrant), James Gray, ZDA, Francija, 2013; 120'
Scenarij: James Gray, Richard Menello
Igrajo: Marion Cotillard, Joaquin Phoenix, Jeremy Renner, Dagmara Dominczyk, Jicky Schnee idr.
Težavno življenje imigrantov v ZDA z začetka 20. stoletja v newyorški zgodbi skozi oko Jamesa Graya.
Leta 1921 Ewa Cybulski s sestro s Poljskega emigrira v ZDA. Ob prihodu zdravniki odkrijejo, da je Magda bolna, zato ju ločijo. Ewa se zaupa zvodniku Brunu, ki jo prisili v prostitucijo, prihod čarodeja Orlanda pa ji povrne upanje v boljšo prihodnost. Toda najprej se mora soočiti z Brunovim ljubosumjem.
Po filmu sledi predavanje: Metka Naglič, Društvo Amnesty International Slovenije
Projekcija filma 4‘50 EUR, cena predavanja: 4 EUR, za oboje skupaj 30-odstotni popust
Kinoteka:
18:00 Spomini in sanje Kristine B. – Ljubljana 1941–1945
Doktor, Vojko Duletič, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 35mm, 1.66, barvni, 93'
Doktor prava Vladimir Kante, ki ga v službi kličejo kar Doktor, je visok policijski uradnik v Ljubljani, specializiran za področje državne varnosti. Ko leta 1941 Ljubljano okupirajo Italijani, obdržijo ves dotedanji policijski aparat in tako tudi Doktorja. Z njim pa navežejo stike tudi predstavniki Osvobodilne fronte in Doktor pristane na sodelovanje. Sporoča jim dragocene informacije o načrtih in delovanju sovražnika in domačih kolaboracionistov, o načrtovanih aretacijah in o izdajalcih v partizanskih vrstah.
20:00 Fokus: Ognjeviti udarci kung fuja
Mojster zena (Damo Zushi), Brandy Yuen, Hong Kong, 1994, 16mm, 1.85, barvni, 89’, ap
Akcije poln poklon Bodhidharmi, budističnemu menihu, ki je v 5. ali 6. stoletju našega štetja na Kitajsko prinesel zen budizem in je tudi duhovni oče šaolin vušuja. Film, ki gledalcu servira enako mero borilnih veščin, razburljivih zapletov in religiozne filozofije. Projekcija v okviru Meseca tajvanske kulture.
Vstop prost.
Kinodvor:
17:00 Pasolini, Abel Ferrara, Francija / Italija / Belgija, 2014, DCP, 87'
Abel Ferrara in Willem Dafoe si zamišljata zadnji dan v življenju vizionarskega in provokativnega umetnika Pasolinija, pri čemer prepleteta podrobno raziskane biografske podatke z uprizoritvami odlomkov iz njegovih zadnjih dveh nedokončanih del.
19:00 Kosec (Kosac), Zvonimir Jurić, Hrvaška / Slovenija, 2014, DCP, 98'
Tri zgodbe, ki se zgodijo v eni sami usodni noči, postopoma razkrijejo podobo človeka, ki ostaja zaznamovan s svojim zločinom, ravno tako kot njegov domači kraj ostaja ujet v spomine na vojno.
21:00 Pasolini, Abel Ferrara, Francija / Italija / Belgija, 2014, DCP, 87'
Abel Ferrara in Willem Dafoe si zamišljata zadnji dan v življenju vizionarskega in provokativnega umetnika Pasolinija, pri čemer prepleteta podrobno raziskane biografske podatke z uprizoritvami odlomkov iz njegovih zadnjih dveh nedokončanih del.
Mala dvorana ob 20:00:
Citizenfour, Laura Poitras , ZDA, 2014, DCP, 114'
Kino Komuna:
18:00 Človeški kapital, drama/triler, Paolo Virzi, Italija, Francija, 2013, 111'
20:00 Gorčilo - Si me prišel pogledat, komedija, Milan Karadžić, Črna Gora, Srbija, 2015, 99'
Dodaj komentar
Komentiraj