Metelkova:

 

Klub Gromka ob 21:00: SIBERIAN MEAT GRINDER (Rus) >> crossover gang from Russian frozen hell

Po poletnem navdušenju na festivalih Punk Rock Holiday v Tolminu in Monte Paradiso v Puli, se v sklopu zimske turneje vračajo v naše loge. Tokrat jih gostimo v klubu Gromka.

Vstopnina: 10 EUR na dan koncerta

 

Glasba izven:

 

Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek: M. Banko, T. Feinig, in drugi

Metod Banko - vocal
Tonč Feinig - klaviature
Robert Jukič - bas
Ratko Divjak - bobni

Brez vstopnine

 

Teater, fotografija, predavanja...:

 

Mali oder LGL ob 17:00: Sapramiška - razprodano

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Ana Karenina

Ena najznamenitejših ljubezenskih zgodb svetovne književnosti

Jovanovićeva odrska priredba (2015) znamenitega Tolstojevega romana Ana Karenina iz leta 1878 v veliki meri ohranja kompleksno romaneskno zgodbo, a vendarle na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno sodobno. Zgodba o veliki neobvladljivi ljubezni, ki trči ob številne zunanje pa tudi ob nekatere notranje ovire, je zgodba o posamezniku/posameznici in o družbi, v kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil. Ljubezen, ki trešči v življenje uglajene plemkinje, soproge in matere Ane Karenine, je prevelika za družbo in njeno dvojno moralo, za njene rigidne (tudi nepisane) zakone, za njeno ozkosrčnost in neprizanesljivost. Kratkotrajna izpolnitev v nedovoljeni ljubezenski zvezi je "kaznovana" z vsemi mogočimi omejitvami. Ana Karenina izgubi pravico do sina, družba njenega ranga jo zavrne in izobči. Izolacija, prikrajšanost, vsakršni dvomi stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en sam izhod.
Ana Karenina je velika ljubezenska zgodba svetovne literature, a je hkrati tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moralizem.

mala drama ob 20:00: Jez

"To je zame zelo važno. Da vem, da nisem … zmešana." – Conor McPherson

Mladi irski dramatik, scenarist in režiser Conor McPherson (1971) je trenutno med najbolj popularnimi in gledanimi avtorji v sicer zelo živahnem in ustvarjalnem britanskem gledališču. Njegova različica že kar neverjetne zgodbe o uspehu priča ne le o tem, da se britansko gledališče kot že tolikokrat doslej spet navdihuje ob irski specifiki, ampak tudi o tem, da je mogoče v gledališče privabiti množice tudi z navidez povsem preprostim in nepretencioznim pisanjem, ki se izogiba vsakršnim zunanjim učinkom in tudi trenutno še posebej pri mladi avtorjih tako pogosti drastičnosti.

Podeželski pub nekje bogu za hrbtom, štirje domačini in pred kratkim priseljena novinka ob večerni pijači neobvezno klepetajo. Kot je v navadi ob takšnih priložnostih, se iz šaljivega dialoga začnejo luščiti zgodbice. Zgodbice o duhovih in najrazličnejših nadnaravnih pojavih, ki so jih skusili vaščani, so bolj smešne kot srhljive, dokler

 

Desni atrij, Mestna hiša ob 17:00: Jubilejna Nagrada Maks Fabiani 2005-2015

Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije skupaj z Ustanovo Maks Fabiani, Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije že deseto leto podeljuje Nagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja.

Leto 2015 je bilo posebno, saj smo obeleževali 150. obletnico rojstva arhitekta in urbanista prof. Maksa Fabianija. Nagrada je bila mednarodna in jubilejna (za obdobje 2005-2015), svoja dela so lahko kandidirali tudi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske.

Svečana razglasitev in podelitev nagrad je bila na gradu v Štanjelu, 14. novembra 2015, od koder je razstava prenesena v Ljubljano.

Brez vstopnine

 

Mini teater:

17:15 Hitler v Mariboru, pogovor

Gosti: Boris Hajdinjak, dr. Mateja Ratej, dr. Gregor Jenuš, dr. Aleksandra Berberin Slana

18:30 Kobetov tarok - Pripoved taborišča

Odprtje razstave
Taboriščni tarok je delo umetnika in arhitekta Borisa Kobeta, ki ga je ustvaril leta 1945 v koncentracijskem taborišču v Allachu. Namen taboriščnega taroka ni bil, da bi se s kartami igralo, ampak da bi upodobile 'igro moči' v koncentracijskih taboriščih. To je bila igra med življenjem in smrtjo, ki nas še danes lahko presune z močjo človeške volje in kreativnosti tudi v najtemnejših trenutkih obstoja. Set taboriščnega taroka je sestavljen iz 54 kart oz. risb. Te ohranjajo tradicionalni avstrijski set 22 tarokov in 32 barv, vendar so proporci v velikosti kart spremenjeni. Karte niso tako ozke kot tradicionalno; merijo 6cm v dolžino in 9cm v višino. Tehnika je črnilo in barvni pasteli (barvice in voščenke) – kar se je našlo v taborišču.
Taroki predstavljajo življenje v taborišču. Prvih enajst kart prikazuje pri- hod v taborišče in razčlovečenje ter osebno higieno in hranjenje. Konflikti na teh kartah imajo grenek in ciničen pridih, medtem ko naslednjih osem kart uprizarja kruto nasilje in nehumano obravnavanje taboriščnikov. Set tarokov prikazuje tudi tri faze taboriščnega življenja, kot ga je doživel Kobe. Prvih enajst tarokov prikazuje prihod v taborišče in življenje v taborišču v Dachauu, naslednjih sedem govori o delu v taborišču v Überlingenu. Zadnje tri upodabljajo konec taboriščne- ga življenja in požig taborišča v Allachu. Škis izstopa iz celotnega seta in prika- zuje moč ter solidarnost.
Pri risanju barvnega seta sta se pojavili dve napaki, saj je umetnik pikovo in križevo desetico upodobil kot asa, ki pa ju tradicionalna igra taroka ne pozna. Zaradi te napake se tega taroka tudi ne da pravilno igrati. Splošno sprejeto je, da so napake narejene namerno zato, da se s temi kartami ne bi igralo. Karte so bile medij, ki je lahko najintenzivneje predstavil globino zgodbe, ki jo je umetnik upodobil. Ples med smrtjo in življenjem in na koncu zmaga življenja.
Pred vojno je Kobe leta 1929 doštudiral za inženirja arhitekta v Ljubljani in nadaljeval študij risanja v Parizu. Tam je živel med letoma 1930 in 1931 ter se nato vrnil v Ljublja- no, kjer je nekaj časa deloval kot samostojni umetnik. Kmalu je začel predavati na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete in leta 1938 postal mestni inženir – arhitekt mesta Ljubljane.
Na začetku leta 1945 so Kobeta, ki je sodeloval v Osvobodilni fronti, aretirali in ga zaprli v prisilne delavnice v Ljubljani. Februarja 1945 so ga depor- tirali v koncentracijsko taborišče Dachau, ga od tam marca premestili v Überlin- gen in nazadnje aprila v Allach, kjer je ostal do osvoboditve. V tednih po osvobo- ditvi je doživete grozote prelil na papir v obliki seta kart taroka.
Po vrnitvi iz taborišča je postal profesor za perspektivo in umetnostno oblikoslovje na Akademiji za upodabljajočo umetnost. Po letu 1946 je začel profesuro prostoročnega risanja, barvne in perspektivne študije na Oddelku za arhitekturo na FAGG. Deloval je tudi kot ilustrator in oblikovalec. Ta pomembni arhitekt, grafik in slikar je umrl leta 1981.

 

Kino Šiška, Kamera ob 20:00: ADRIJAN PRAZNIK: VOZLI (Cikel samostojnih razstav)

Začnimo s fino in kontroverzno oznako sodobnega artspeaka postinternet art. Ta umetnost je sledila dostopnosti, demokratizaciji in popularizaciji spleta ter se v osnovi naslanja na internetne vsebine, ki jih nato spretno popravi v tridimenzionalna galerijska umetniška dela. Termin razdvaja, saj po eni strani nakazuje marketinško prerano historiziranje lastnega časa, predpona post- nekatere celo bega, kot da pomeni umetnost po koncu interneta, a medtem internet le postaja bistven pripomoček povsem vsakdanjega življenja (tudi umetnikovega). Adrijan Praznik, umetnik mlajše generacije, podobe množičnih medijev rekontekstualizira in apropriira v nove zaključene celote. Izhodišče Praznikovega ustvarjanja najdemo v polnem razcvetu omniprezentnega interneta, ki ponuja kopico podob, viralnih in bolj efemernih, oddaljenih le nekaj klikov. Takšne digitalne strategije, oziroma takšno hekanje tehnologije, zabriše v preprosto iskanje motivov, kamuflažo reciklaže pa dovrši skozi plastenje mojstrskih slikarskih tehnik in raziskovanje tem družbenega pomena. Razstava Vozli sestoji iz manjših platen premišljenih kompozicij, ki variirajo od zamolklega kolorita do živopisanih gradientov in gledalca vabijo, skorajda silijo, k sami izkušnji slike, ki vozla in kombinira tako klasične slikarske pristope polnih površin, kolažirane dodatke grafitnih risb in računalniškega tiska kot pojmovanje platna v njegovi materialnosti, v kateri se nanosi barve mestoma luščijo in razkrivajo razpadanje, izginjanje. Odsotnost monumentalnosti in prepoznavnih popkulturnih subjektov nakazuje deziluzioniran in kritičen pogled na informacijsko dobo, ki obljublja neskončno nenehno dosegljivost vsega mogočega, a se uklanja tako kapitalu kot konkretnim geopolitičnim razmeram. Namesto tega Praznikova dela naseljujejo ptice selivke (v resnici papige), ki se zatikajo v ponavljanju vedno istih besednih vzorcev, računalniška vezja, ki učinkujejo zdaj kot dekorativni labirint, drugič kot simbol pričakovane tehnološke transcendence nad rentgenom umetnikove glave, ter print detajla načrta robotske roke, ki ga slikar sopozicionira s prosto risbo umetnice Ivane Bajec. Praznik s svojimi deli sopostavlja komplementarne strani tehnološkega in organskega vidika, spreobrača ”revno podobo” interneta (po Hito Steyerl), kjer je kvaliteto slike nadomestila dostopnost, išče nova vozlišča in rahlja vozle, v katere se zapleta sodobni slehernik virtualno in IRL.

Lara Plavčak

Adrijan Praznik (1988) je bil leta 2008 sprejet na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo, kjer je prejel tudi nagrado Akademije za posebne umetniške dosežke. V 2014 se je predstavil s samostojno razstavo Na naslednji postaji izstopim v Kinu Šiška ter skupaj z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavi Neujemanja I in II v Galeriji Equrna in UGM studiu v Mariboru. Istega leta je z The Lost World samostojno razstavljal v Galeriji Alkatraz. V 2015 je sodeloval na razstavi Tribuna; lep časopis v avditoriju Moderne galerije in skupinski razstavi Svetlobne gverile V temo v Galeriji Vžigalica. Udeležil se je umetniških rezidenc v Rigi ter Berlinu, kjer je z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavo Mismatches na Veleposlaništvu RS ter s pomočjo Toppalais razstavo Dezemberausstellung. Konec 2015 je sodeloval na skupinski razstavi Equrna POP! v Galeriji Equrna. Redno je ilustriral za Tribuno ter objavljal v številnih drugih publikacijah.

Kuratorica: Lara Plavčak
Svetovanje: Sara Živkovič
Organizacija: Kino Šiška
 

Trubarjeva hiša literature:

17:30 Druženje ob knjigah - bralna skupina

Bralna skupina je namenjena mladim, ki bi se ob branju družili in pomenkovali. Druženja so vezana na odprto tematiko in so podprta s knjigami, revijami, članki, itd. Vodijo: Diana Žalik, Tinka Lapajne, Ana Gašperič in Mateja Verdnik.

19:00 Zmenek z glasbo in besedo - KAVARET in Matej Krajnc

Na prvem Zmenku v letu 2016 bomo gostili slovenjgraško zasedbo Kavaret. Zasedba goji tradicijo izvajanja avtorske uglasbene poezije, s svojimi uglasbitvami pesmi mladih pesnikov (nagrajenih uršljanov) pa redno opremlja Festival mlade literature Urška in se tudi sicer vse bolj uveljavlja kot zasedba, s katero bo v prihodnosti treba resno računati. Obeta se nam zanimiv šansonski večer.

Člani zasedbe so: Alina Hirtl, vokal, kitara, flavta; Gregor Kragelnik, kontrabas; Nejc Hartman, tolkala, cajon. Vsak član sodeluje še v drugih glasbenih projektih

 

 

KOŽ ob 18:00: dr. Dušan Rutar : Etika za današnji čas

Predavatelj bo govoril o filozofiji etike psihoanalize. Še enkrat bo bral Antigono in Lacanov seminar o etiki psihoanalize, da bi razvil nekaj idej o etiki za sedanji čas. Predavanje je v okviru cikla predavanj Filozofija današnjega časa.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 19:00: Viki Grošelj: 40 let mojih soočanj s Himalajo

"Od leta 1975 pa do danes sem se udeležil sedemnajstih odprav na najvišje gore sveta in enajstkrat mi je uspelo stopiti na njihove vrhove. Že prva – Makalu, je bila moja vstopnica v nov svet. Prvo srečanje s Himalajo. Prva resna učna ura spoznavanja veličine narave in tega, da zmoremo veliko več, kot si v zavetju varnega doma sploh lahko predstavljamo. Spoznanje, da pa smo kljub temu tako neznatni in nepomembni v primerjavi s silami, ki nas obdajajo. Alpinizem je skozi leta zame tako postal način življenja. Dragocena življenjska izkušnja, ki jo lahko pridobim le z lastno izpostavljenostjo. Največji mogoči približek popolni svobodi, ki obenem uči odgovornosti. Uči me vztrajnosti, predanosti in zavezanosti cilju. Tovarištva, strpnosti in sočutja. Iskanja meja lastnih sposobnosti. Spodbuja me, da želim postati boljši. Ne le kot alpinist, ampak predvsem kot človek." Viki Grošelj

Vstopnina: 15

 

Knjižnica Jožeta Mazovca (bralnica) ob 19:00: Silvija Jovanovič, pogovorni večer

Silvija Jovanovič je igralka, pripovedovalka zgodb, svetovalka ter negovalka duše, ki jo že od malega zanimajo ljudje. Vodi Osrečevalnico, kjer ljudem svetuje in nudi podporo na njihovi poti razvoja. Tudi vi ji boste lahko zastavili vprašanja v zvezi s težavami na področju odnosov z drugimi – in odnosom s samim seboj. Pogovor bo vodila Mateja Hana Hočevar.

Brez vstopnine

 

Pritličje ob 19:00: Literarni večer o literarnih večerih
moderira Maja Šučur
Gostje:
Jana Putrle Srdić, pesnica
Simona Mehle, založba Modrijan
Anja Radaljac, literarna kritičarka
- Je literarnih dogodkov res preveč ali pa je zgolj premalo zainteresirane publike?
- So literarni večeri vse prepogosto predvidljivi in duhamorni, kratko malo – dolgočasni?
- Zakaj jih sploh organiziramo in na drugi strani obiskujemo: vloga literarnega dogodka danes? Ali zaradi njih več beremo in ali se zaradi njih knjige res bolje prodajajo?
- Kaj je z alternativnimi in bolj domiselnimi oblikami druženj z literati?
- Storijo organizatorji vse, kar je v njihovi moči, da bi se imeli obiskovalci dobro? In kakšna je pri tem odgovornost pisateljev?
O seriji literarnih večerov Knjižno kazalo:
Knjižno kazalo se ustavlja na straneh, ki pripovedujejo o slovenski resničnosti, kot bi lahko bila, kot bi morala biti, kot ne bo nikoli, kot je bila nekoč, kot je. A ne sodi o resničnosti, temveč o sodobni literaturi. Knjižno kazalo kaže v svet. Včasih mu nesramežljivo pomoli sredinec, drugič dvigne palec. Vse to v družbi avtorjev, prevajalcev, kritikov in bralcev najsodobnejše proze, poezije, dramatike in esejistike

 

Lončarski atelje SEM (vhod skozi kavarno SEM) ob 19:15: Zgodovina lončarstva, predavanje

Prireditelj: Igra v glini

"Zgodovina lončarstva" je prvo predavanje iz cikla 22 predavanj izobraževalnega programa, ki ga v letu 2016 organizira Združenje Fabrika Fabijana iz Radovljice.

Predavanje s projekcijami in prikazi bo predstavil avtor Urban Magušar.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Večer, posvečen slovenskemu igralcu Aleksandru Valiču

Ljubezen na odoru, Vojko Duletič, Slovenija (Jugoslavija), 1973, 35mm, 1.66, barvni, 104'  

Strastna in prvinska Afra (Metka Franko) je prisiljena živeti z ostarelim možem v zakonu brez ljubezni. Na dom jo veže trda hribovska zemlja in kopica otrok. Ima jih že sedem, ko se strastno zaljubi v postavnega drvarja Voruha in z njim dobi še osmega otroka. Ko mož odkrije Afrino nezvestobo, je njune zveze konec. Afra se z najmlajšim otrokom preseli k Voruhu. Njuna ljubezen je tako močna in iskrena, da jo kmalu priznajo celo vaščani. Nato se nekega dne med gozdnimi opravili pripeti tragedija.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:00 Fokus: Šund Quentina Tarantina, Django brez okovov (Django Unchained)

Quentin Tarantino, ZDA, 2012, 35mm, 2.35, barvni, 165', sp 

Ameriški jug dve leti pred državljansko vojno. Sužnja Djanga brutalna preteklost pripelje do srečanja z lovcem na glave dr. Kingom Schultzem, s katerim se spajdaši, da bi našel in iz suženjstva rešil svojo dolgo izgubljeno ljubezen Broonhildo

 

Kinodvor:

19:00 Moja mama (Mia madre), Nanni Moretti, Italija / Francija, 2015, DCP, 107'

Avtobiografsko navdihnjena pripoved italijanskega mojstra Nannija Morettija, ki dramo spoprijemanja z izgubo nežno rahlja s komičnimi zapleti. Režiserki Margheriti življenje nagaja na vseh frontah: na setu svojega novega filma izgublja živce ob izpadih ameriškega zvezdnika, ki mu je slava nekoliko preveč stopila v glavo, doma pa jo čakata najstniška hči in mati, ki se ji zdravje naglo krha.

21:15 Jastog (The Lobster), Yorgos Lanthimos, Irska / VB / Francija / Grčija / Nizozemska, 2015, DCP, 118'

Colin Farrell in Rachel Weisz v nenavadni ljubezenski zgodbi Yorgosa Lanthimosa. Nagrada žirije v Cannesu in evropska filmska nagrada za scenarij in kostumografijo.

Mala dvorana ob 18:00 in 20:00:

Biserni gumb (El botón de nácar), Patricio Guzmán, Čile / Francija / Španija, 2013, DCP, 82'

Poetičen dokumentarni esej, zrcalna podoba Nostalgije po svetlobi, v kateri puščavski pesek zamenja mogočno telo oceana, Patricio Guzmán pa dve trpki poglavji čilske zgodovine preplete z lirično alegoričnimi kontemplacijami človekove zlitosti z naravo in vesoljem.
Nagrada za najboljši scenarij v Berlinu.

 

Komuna:

18:15 Dansko dekle (The Danish Girl), Tom Hooper, Velika Britanija, Nemčija, ZDA, biografska drama

20:30 Podlih osem (The Hateful Eight), Quentin Tarantino, ZDA