Metelkova mesto:

Channel Zero ob 22:00: DubLab - 18. maj je datum, ko bo ponedeljkov večer popestrila sinergija treh glasbenih aktov v že znani obliki DubLab-a: Dot. (ReadWriteMusic), SapLeo (Volumen) in DubDiggerz (BassWarz). V momentu, ki ga lahko ustvarijo ta tri imena se nam obeta pravilna predstava regijskega dubstep arsenala.

Glasba izven:

Študentsko naselje Rožna dolina ob 19:00: Jazoo - Majske igre - Kulturni otoček - Rožna dolina (LJ)

Majske igre v Ljubljano prinašajo JAZOO - bend z avtorsko glasbo in petimi albumi, ki se je s svojimi idejami, številnimi koncerti in turnejami doma in v tujini ter svojevrstnim zvokom in žanrom, že zdavnaj postavil ob bok tovrstnim kultnim skupinam.

Etno jazz eksperimentalna skupina JAZOO, ki je lani postala 'polnoletna' (nedolžna pa že dolgo ni več), se je decembra lani spopadla s posebnim izzivom: klubsko turnejo v Londonu. Med 01. in 10. decembrom 2014 so se v različnih londonskih klubih predstavili s kar osmimi koncerti! Basist Nejc Haberman namreč že nekaj časa živi na Otoku, kar za ustvarjalni proces skupine pomeni poseben izziv. Zato se letos novembra zopet podajajo na pot.
JAZOO že od svoje ustanovitve vztraja v popolnoma svoji zvrsti, ki pa vseeno potuje in se razvija s časom. Prav zato velja za kultno, edinstveno, izvirno in predvsem avtorsko etno-jazz-fusion zasedbo, ki podira meje običajnih glasbenih oblik.
Glasba, ki jo ustvarjaja pet-članska zasedba, je sicer težje opredeljiva, a izredno poslušljiva ter dinamična. Čeprav jih mnogo kritikov uvršča v jazz, sami priznavajo, da jim je ljubši izraz "improvizirana glasba", v kateri so poleg jazza vključeni tudi drugi elementi: etno, elektronika, fusion, ambiental in nu-jazz.
Glasba je polna presenečenj ter pretežno instrumentalna. Pojavlja se tudi vokal, a mu ostala glasbila vodilno vlogo prepustijo le redko. JAZOO si ne postavlja omejitev, ampak se prepušča kreativni energiji in občutku svobode, iz katere člani črpajo moč in navdih.
Skupina je prvič nastopila že leta 1996. Po letih neprekinjenega delovanja, koncertni kilometrini doma in v tujini ter po petih uspešnih avtorskih albumih njihova glasba vedno znova vznemirja, pa tudi pomirja. Kreativnost jih nenehno vodi k ustvarjanju in skladanju novih idej.
JAZOO je leta 2013 prejela Bernekerjevo nagrado – za kulturne dosežke in prispevek k umetnosti - ter poslušalcem ponudila 5. studijski album za naslovom Back From Reality (Založba Celinka).
JAZOO:
Nejc Haberman – bas kitara
Dani Hartman – bobni, darabuka
Matjaž Mlakar – sopran in alt saksofon, klarinet, monotron
Tomaž Pačnik – klaviature, harmonika, elektronika
Katja Stare – flavta, tenor saksofon, vokal, mala tolkala
 

Prulček bar ob 20:00: Godalni kvartet Nova

Mojca Batič: 1. violina
Ana Cotič: 2. violina
Barbara Grahor: viola
Polona Soban: Violončelo

Klub ZOO ob 20:00: JAZZ ponedeljek

David Jarh - trobenta
Primož Fleischman - saksafon
Erik Marenče - klaviature
Ratko Divjak - bobni
Brez vstopnine

Teater, odrske deske, predstave,...:

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Čarobna gora

"Bolezen je nekaj častivrednega … neumen človek je zdrav in navaden, bolezen pa mora narediti človeka plemenitega, pametnega in posebnega." – Thomas Mann

Mannova Čarobna gora (1924) sodi med tiste najznamenitejše romane dvajsetega stoletja, ki tako za bralce kot za kritike in teoretike vse do danes ohranjajo skrivnostno privlačnost.
Zgodba o mladem inženirju ladjedelništva Hansu Castorpu, ki pride v mondeno višinsko zdravilišče za štirinajst dni obiskat bolnega bratranca, a tam še sam zboli in ostane celih sedem let, je izhodišče za najkompleksnejšo pripoved o stvareh telesa in duha....
Več informacij o predstavi

Mannova Čarobna gora (1924) sodi med tiste najznamenitejše romane dvajsetega stoletja, ki tako za bralce kot za kritike in teoretike vse do danes ohranjajo skrivnostno privlačnost.
Zgodba o mladem inženirju ladjedelništva Hansu Castorpu, ki pride v mondeno višinsko zdravilišče za štirinajst dni obiskat bolnega bratranca, a tam še sam zboli in ostane celih sedem let, je izhodišče za najkompleksnejšo pripoved o stvareh telesa in duha. Vključuje tako idejna in nazorska vprašanja turbulentnega časa z začetka dvajsetega stoletja kot tudi širšo sliko dekadentne družbe, ki se v eskapizmu zaprtega in zavarovanega okolja sanatorija sicer osredotoča na konkretne pljučne bolnike, a razkriva predvsem podobo (tudi našega) bolnega sveta vprašljivih in propadajočih vrednot. Svojevrstni zdraviliški mikrokozmos je Mann prežel z ironijo, obenem pa vnesel vanj poezijo in magičnost poslednjih skrivnosti fizisa, duše in srca, pa tudi kritiko nase osredotočene elite in institucij, ki z negovanjem bolezni kujejo profit.
Čarobna gora se konča z odhodom glavnega junaka na bojišče prve svetovne vojne in tako ponuja tudi svojevrstno izhodišče za razmislek ob stoti obletnici njenega začetka.

SMG ob 19:30: Jean Genet: Balkon; režija: Diego de Brea

Jean Genet
BALKON
Režija: Diego de Brea
Igrajo: Ivan Godnič, Uroš Kaurin, Jaka Lah, Anja Novak, Maruša Oblak, Ivan Peternelj, Romana Šalehar, Dario Varga, Matija Vastl
Dobrega četrt stoletja po legendarnem Balkonu v režiji Janeza Pipana (1988) se Genetova igra vrača na naš oder. Vplivno besedilo o bordelu kot mikrokozmosu družbe v mestu, v katerem vre revolucija, je vznemirilo domišljijo največjih režiserskih imen dvajsetega stoletja, med njimi Petra Zadeka, Petra Brooka, Erwina Piscatorja, Giorgia Strehlerja in Richarda Schechnerja.
V Mladinskem bomo režijo tokrat zaupali Diegu de Brei, ki je s svojimi dosedanjimi projekti v SMG dokazal, da zna odlično preplesti velike, epske zgodovinske teme z intimo posameznikovega notranjega sveta.

Mini teater ob 20:00: 5fantkov.si

Mestna galerija Ljubljana ob 18:00: Primeri smeha v umetnosti: vodstvo po razstavi s kustosom Sarivalom Sosičem

V okviru Mednarodnega muzejskega dneva bo v ponedeljek, 18. maja, ob 18. uri v Mestni galeriji Ljubljana potekalo vodstvo po razstavi Primeri smeha v umetnosti s kustosom dr. Sarivalom Sosičem.

Razstava tematsko in konceptualno nadaljuje začrtano raziskovanje različnih čustvenih in čutnih stanj (leta 2013 je bila v Mestni galeriji prva takšna razstava Fragmenti sreče v umetnosti) v sodobni slovenski likovni umetnosti.
V okviru razstave razstavljajo umetniki: akademski slikar in interdisciplinarni ustvarjalec Miha Vipotnik, avtor stripov Iztok Sitar, akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, akademski slikar Vladimir Leben, akademski slikar, diplomirani filozof in avtor stripov Izar Lunaček, akademska slikarka Barbara Jurkovšek, diplomirana fotografinja Manca Juvan in fotograf Matjaž Rušt.
 

Photon - Center za sodobno fotografijo ob 20:00: Prepovedano plakatiranje: zgodba o Buldožerju

Pregledna razstava ob štiridesetletnici ustanovitve skupine Buldožer in izdaji njene debitantske plošče Pljuni istini u oči, ki je luč sveta ugledala decembra 1975.

Buldožer predstavlja enega najbolj prepoznavnih kulturnih fenomenov na prostoru Slovenije in bivše Jugoslavije, ki je pomenil skrajen odklon od tedanje popularne in tudi rock glasbe. Obenem je kolektiv posegel tudi onkraj same glasbe in v svoje žive nastope vključeval teatralne, performativne in literarne elemente, ki so bili integralni del njihovega celostnega izraza. V svoji plodni ustvarjalni karieri je Buldožer postavil temelje t. i. kontrakulturi, saj je v svojem ustvarjanju z veliko mero humorja in ironije naslavljal rigidni ideološki ustroj, moralizem malomeščanstva in trdno zasidrane družbene konvencije, zlasti v (popularni) kulturi in umetnosti. V puritanskem navalu ločevanja med visoko umetnostjo in popularno kulturo so namreč tudi plošče Buldožerja dobile etiketo "šund".
Razstava se bo osredotočila na vizualni segment delovanja skupine. Prikazane bodo dokumentarne in režirane fotografije, video posnetki in grafični izdelki, ki so pomembno soustvarjali njeno celostno podobo. Na drugi strani bo razstava, ki jo bo pospremila tudi publikacija, zaobjela širše dogajanje na kulturno-umetniškem ter pop-kulturnem področju v Ljubljani in Sloveniji v 70. letih, torej v času in kontekstu, iz katerih je izšla tudi skupina Buldožer.
Na razstavi bodo med drugim sodelovali fotografi in sopotniki skupine kot so Igor Antič, Janez Bogataj, Vojko Flegar, Jure Jančič, Zvone Kukec, Tomaž Lunder, Miro Mele, A. Milačić, Marjan Paternoster, Matjaž Prešeren, Goran Pavelić Pipo, Željko Stojanović, Tone Stojko, idr.
Razstava bo odprta do 12. 6. (Kino Šiška) oziroma do 17. 7. (Photon)!

Galerija Fotografija, Mestni trg 11/I, ob 20:00: 24 Odtenkov

Otvoritev razstave: ponedeljek, 18. maj 2015 ob 20. uri. Razstavo bo otvoril ravnatelj SŠOF g. Gregor Markelj.

Zaključna razstava dijakov 4. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo.
Monika Avsenik, Tonja Bjelčević, Lisa Brunec, Nives Dragan, Michelle Filić, Sara Gregorčič, Anja Hribar, Nina Juvan, Sara Ivanov, Kristina Korber, Kleja Kovačič, Barbara Klemenčič, Petra Krađevec, Lara Krivec Bohl, Urška Kukec, Živa Likar, Meta Odlazek, Maja Popović, Maja Remškar, Urša Rahne, Lea Sonc, Erik Školiber, Saša Škulj, Karmen Zmrzlak
Dijaki se v srednješolskem izobraževalnem procesu poleg fotografije ukvarjajo tudi z videom, montažo avdiovizualnih posnetkov, osvetljevanjem pri snemanju, multimedijsko produkcijo ter pripravljajo razstavne projekte. Predstavljene, v učni načrt vpete zaključne naloge, nas v prvi vrsti soočijo z ravnjo osvojenih zahtevanih znanj, za galerijski vidik pa so, poleg tega da dijakom ponudimo razstavno izkušnjo v izoblikovanem razstavnem prostoru, še posebej zanimiva predvsem odstopanja od povprečij curriculuma in avtorsko zaznamovana nadgradnja le tega.
Predstavljena fotografska in video dela nam tako zrcalijo odsev fotografije v slovenskem šolskem sistemu kakor tudi odsev družbenih tokov v katerih mlada generacija deluje in zanimanj, ki jo navdihuje.

KOŽ ob 18:00: Kaj bi Tito storil danes? - dr. Dušan Rutar

Na tokratnem predvanju bo dr. Rutar spregovoril o tem, kako bi Tito kot komunist danes vnovič bral Marxov "Kapital".
Predavanje je v okviru cikla filozofskih predavanj Hej, brigade.
 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: Lom glasu, predstavitev nove pesniške zbirke Simone Kopinšek

Simona Kopinšek je uveljavljena pesnica, kulturna novinarka in avtorica knjig za otroke in mladino. S svojo poezijo je nase opozorila z zbirkama Antaharan in Ljubezenke, ki sta bile deležne pozitivne refleksije s strani bralske, strokovne in medijske javnosti.
Preden se je govorka zbirke Lom glasu sploh lahko odločila, da leže na oltar, se je moralo zgoditi marsikaj. V mnoštvu sledi je morala najprej prepoznati svoje, natančneje: svojo lastno sled, predvsem eno namreč, in sicer najizrazitejšo in popolnoma samolastno – to pa je njen suvereni glas. Nežen in ženstven, toda brezpriziven – in le kot tak lahko v času "ustrahovanega in zlomljenega", a smrtno nevarnega človeštva izreka odločitev za bojevništvo in življenje. Le kot tak je tisto temeljno ter hkrati nekaj, kar presega čas, in sicer (tudi) v tem smislu, da ima le glas – kar izrekanje, tudi ko se dogaja v popolni tišini, je – moč, da (za)celi govorkine rane.
Z avtorico se bo pogovarjal glavni urednik založbe Litera Orlando Uršič.
 

Bežeče sličice:

Kinoteka: Večer SFA: Ponovno na platnu/Morda jih še niste videli

18:00 Patriot, Tugo Štiglic, Slovenija, 1999, 35mm, 1.37, barvni, 88'  

NATO pripravlja globalni načrt zaščite srednjeevropskega prostora, zato v Sloveniji vzpostavi sistem za obrambo pred letalskimi napadi, ki dobi ime Patriot. Mednarodna teroristična organizacija poskuša sistem uničiti, grozi pa tudi z uničenjem jedrske elektrarne. Katastrofo poskuša preprečiti kriminalist (Branko Završan), odgovoren za sistem Patriot.

20:00 Poker, Vinci Vogue Anžlovar, Slovenija, 2001, 35mm, 1.66, barvni, 105'  

Djura so poslali na partijo pokra, da odkrije pogrešan denar svojega šefa, Matjaž sodeluje v igri, da je blizu svoji ljubezni, Aljoša išče samega sebe, delilka kart pa v tej nevarni igri poskuša ustreči vsem in hkrati sebi. V kruto igro za življenje, v kriminalno dramo, polno preobratov in krvavih obračunov, v kateri bi težko našli zmagovalca, se vmeša tudi Borut. Kultna kriminalna drama Vincija Vogua Anžlovarja pripoveduje resnico o življenju, in ne samo o smrti, zapisani v kartah.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

Kinodvor:

18:45 Cena slave (La rançon de la gloire), Xavier Beauvois, Francija / Belgija / Švica, 2014, DCP, 114'

Režiser filma Božji možje je po resničnem dogodku posnel tragikomedijo z norim zapletom, mešanico socialne drame, kriminalke in burleske, s katero se pokloni velikemu Chaplinu in malemu potepuhu.

21:00 Pogled tišine (The Look of Silence), Joshua Oppenheimer, Danska / Indonezija / Norveška / Finska / Velika Britanija, 2014, DCP, 103'

»Pogled tišine je globok, vizionarski in osupljiv.« - Werner Herzog. »Eden največjih in najmočnejših dokumentarcev, kar jih je bilo kdaj narejenih. Prodoren komentar o človeškem stanju.« - Errol Morris. Velika nagrada žirije na Beneškem filmskem festivalu.

Kino Komuna:

18:15 Selma, biografska zgodovinska drama, Ava DuVernay, ZDA, Velika Britanija, 2014, 128'

20:45 Prava nota 2, glasbena komedija, Elizabeth Banks, ZDA, 2015