Metelkova mesto:

 

Gala hala ob 20:00: Dirty skunks predstavljajo: EQUILIBRIUM (Nemčija) TROLLFEST (Norveška) NOTHGARD (Nemčija)

Epic-power-folk metal attack! Prepare to drink and feast!!!

Vstopnina: 25 € na dan koncerta

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: SELECTOR LAZY FACE (Sofia, BG), Support: ROLLKING (Dub Lab)- Selector Lazy Face je v glasbeno sceno vpet že dolgo kot promoter in booking agent pri svoji založbi Lazy Days, ustanovljeni 2005, od leta 2009 pa jz igranjem jamajške glasbe nastopa po barih v Sofiji.

 

Glasba izven:

 

Rdeča dvorana Magisrata ob 19:30: Dobimo se na Magistratu

Aljaž Kalin Kante, klarinet, Dijana Čizmok, klavir, Godalni kvartet Accadémia in Katarina Lotrič, klavir

Aljaž Kalin Kante, klarinet,
Dijana Čizmok, klavir
* * *
Godalni kvartet Accadémia
Mojca Fortin, violina
Beti Bratina, violina
Gea Pantner Volfand, viola
Zoran Bičanin, violončelo
in
Katarina Lotrič, klavir
Spored:
Ambrož Čopi: Tri koncertne skladbe za klarinet solo
Carl Maria von Weber: Concertino v Es-duru, op. 26
Claude Debussy: Première Rhapsodie (Prva rapsodija)
Igor Stravinski: Tri skladbe za solo klarinet
* * *
Antonin Dvořák: Klavirski kvintet št. 2 v A-duru, op. 81
Aljaž Kalin Kante je začel igrati klarinet pri sedmih letih v Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pri profesorju Branislavu Trifkoviču. Po zaključeni nižji glasbeni šoli je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu profesorja Jožeta Kotarja ter na Gimnaziji Vena Pilona v Ajdovščini. Sedaj nadaljuje študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu Jožeta Kotarja. Na pomembnejših tekmovanjih, tako doma kot tudi v tujini, je osvojil vrsto domačih in mednarodnih nagrad in priznanj, med katerimi predvsem izstopajo prva mesta na državnih tekmovanjh TEMSIG ter prva mesta na priznanih mednarodnih tekmovanjih v Ljubljani, Beogradu, Novem Sadu, Povolletu, Carlinu, na Reki, v Krškem, Brenu, Pradalungi in drugih. V času šolanja je kot solist igral v Badnu s Simfoničnim orkestrom Sinfonietta Baden, s Simfoničnim orkestrom Zveze primorskih glasbenih šol ter s Pihalnim orkestrom KGBL. Imel je tudi več samostojnih koncertov in recitalov ter profesionalnih snemanj z Avstrijskim radiom in televizijo (ORF), RTV Slovenija, Armenskim radiom in televizijo, Radiom Koper in drugimi. Redno se tudi dodatno izobražuje na seminarjih pri priznanih klarinetistih, kot so Sylvie Hue, Paolo Beltramini, Mate Bekavac, Milan Rericha, Robert Spring, Sean Osborn, Alessandro Carbonare, Sharon Kam idr.
Dijana Čizmok je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak. V njenem razredu je l. 2004 končala tudi podiplomski študij. Izpopolnjevala se je v Italiji pri prof. Konstatinu Boginu. Med študijem je osvojila več nagrad na republiških, zveznih in mednarodnih tekmovanjih ter kot solistka nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoniki RTV Slovenija in z Orkestrom SNG Opera in balet Maribor. Leta 1992 je prejela Prešernovo nagrado za izvedbo Mozartovega klavirskega koncerta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Od leta 1995 deluje kot višja strokovna sodelavka Akademije za glasbo v Ljubljani ter spremlja študente na komornih koncertih, avdicijah, javnih diplomskih in podiplomskih koncertih in tekmovanjih. Nastopala je na številnih koncertih v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske, Glasbene mladine Slovenije, Društva glasbenih umetnikov Slovenije, Festivala Ljubljana ter Društva slovenskih skladateljev. Tudi izven redne službe nastopa solistično, v različnih komornih zasedbah ter snema in sodeluje z mlajšimi in uglednimi umetniki doma in v tujini (Italija, Avstrija, Hrvaška, BiH). S flavtistko Karolino Šantl Zupan je posnela dve zgoščenki (v letih 1999 in 2006).
* * *
Godalni kvartet Accadémia v zasedbi Mojca Fortin (violina), Beti Bratina (violina), Gea Pantner Volfand (viola) in Zoran Bičanin (violončelo) je začel delati v razredu red. prof. Tomaža Lorenza jeseni 2009. Februarja leta 2010 je izvedel prvi celovečerni koncert in od takrat redno koncertira tako doma kot v tujini. Ljubljansko Akademijo za glasbo je leta 2010 izjemno uspešno zastopal v okviru Slovenskega meseca na Madžarskem s koncertoma v Budimpešti in Bekescsabi. Kvartet je že koncertiral v okviru Glasbene mladine ljubljanske, Glasbene mladine Slovenije, Festivala Bled, Festivala Lent ter italijanske Fundacije Sv. Cecilija. Sodeloval je z več klasičnimi solisti ter tudi s poljskim jazz saksofonistom Grzechom Piotrowskim ob predsedovanju Poljske Evropski uniji. Na Norveškem je leta 2011 sodeloval pri krstni izvedbi opere Heksehammeren skladatelja Ragnarja Rasmussena. Bil je finalist tekmovanja Amici della Musica v Udinah ter polfinalist mednarodnega tekmovanja Festival Bled. Na Tekmovanju komornih skupin Primož Ramovš je leta 2012 prejel tretjo nagrado. Izpopolnjeval se je na seminarjih Tria di Parma, Stephana Goernerja, Wendy Champney, Ane Čumačenko in drugih. Je prejemnik študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo Ljubljana. S pianistko Katarino Lotrič je v lanski sezoni sodeloval na koncertih cikla GM ODER (Glasbena mladina Slovenije).
Pianistka Katarina Lotrič je svojo glasbeno pot začela v glasbeni šoli v Dornavi pri Ptuju. Po končanih osmih razredih pri prof. Lidiji Žgeč je učenje nadaljevala na glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava pri prof. Vlasti Doležal Rus. Šolanje na Akademiji za glasbo je začela v razredu izr. prof. Tomaža Petrača ter ga nadaljuje v razredu prof. Jasminke Stančul. Znanje klavirja je izpopolnjevala na seminarjih pri priznanih profesorjih, kot so Ruben Dalibaltayan, Arbo Valdma, Oliver Kern, Sonja Pahor, Konstantin Bogino in drugi. Na Mednarodnem tekmovanju Ivan Rijavec v Idriji je leta 2012 in 2013 prejela prvo nagrado ter posebno nagrado za obvezno skladbo, na mednarodnem tekmovanju v Šabcu v Srbiji marca 2013 pa tretjo nagrado. Sodeluje v različnih komornih sestavih, s simfoničnimi orkestri ter spremlja zbore in priznane solopevce.

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Večer z Joan Baez

Prireditev drugega organizatorja Legendarna kantavtorka prihaja v Ljubljano in Gallusovo dvorano!

Leti 2008 in 2009 sta pomembno zaznamovali kariero Joan Baez: obeležila je 50. obletnico legendarnega rezidentstva v famoznem klubu Club 47 in svoj glasbeni debi na Newport Folk Festivalu. Joan Baez pa je tudi letos aktivna kot vselej do sedaj. Ne zamudite te ameriške glasbene legende v živo!
Joan Baez se aktivno podaja na turneje po ZDA in po svetu. V zadnjih letih pa se lahko pohvali tudi s sprejetjem njenega prvenca ‘Vanguard’ iz leta 1960 v Grammy Hall of Fame, od organizacije Amnesty International pa je ob njihovi 50. obletnici prejela posebno priznanje za izjemen doprinos na področju globalnega boja za človekove pravice.
Joan Baez je glasbena sila z neprecenljivim vplivom – od marširanja v prvih bojnih vrstah gibanja za državljanske pravice z Martinom Luthrom Kingom, inspiracije Vaclavu Havlu v njegovem boju za Češko republiko, petja na prvi turneji Amnesty International, pa vse do svetovnega praznovanja 90. rojstnega dneva Nelsona Mandele v londonskem Hyde Parku leta 2008. Baezova je med drugim izpostavila gibanje za svobodo govora, se borila za pravice skupaj s Cesarjem Chavezom, organizirala odpor proti vietnamski vojni, 40 let kasneje pa je podprla Dixie Chicks za njihovo hrabrost pri protestiranju proti iraški vojni. S svojimi zgodnjimi posnetki je vpletla tradicionalne balade v jezik rock glasbe, preden je utrla pot Bobu Dylanu leta 1963 ter s tem začela tradicijo dolgotrajnega vzajemnega mentorstva, ki se nadaljuje vse do današnjega dne.
Med mnogimi nagradami in priznanji, ki jih je prejela v svoji karieri, se najde tudi nagrada za življensko delo, ki jo podeljuje Recording Academy. Njen album iz leta 2008 ‘Day After Tomorrow’ je požel hvalospeve glasbenih kritikov in nominacijo za Grammyja. Temu je sledilo premierno predvajanje dokumentarca o njeni življenjski zgodbi ‘Joan Baez: How Sweet The Sound’ v sklopu PBS American Masters.

 

Prulček Bar ob 21:00: JPD (Jezdeci prostranih dimenzij)

Avtorska glasba štirih prijateljev, ki v glasbi samo uživajo (pa še veliko več in čisto nič drugega).

Eva Jurgec: oboa, flavte, vokal
Damir Jazbec: ustna harmonika, vokal, jajčka
Klemen Bračko: violina, kitara
Daniel Homšak: kontrabas

 

Orto bar ob 21:00: Nifelheim, Vulcano, War-Head

Speed, black, thrash, death metal... enkratni skupek vseh metal žanrov, ki ga nikakor ne smete zamuditi, sploh ker je NIFELHEIM klubski koncert izjemeno redka priložnost.

Oktobrska črna maša
Ah, oktober. Listje odpada z dreves, okrog vogalov piha hladen veter, širi se vonj prihajajoče zime ... in iz Orto bara se sliši hrup. Hrup, ki ga ustvarjajo Švedi, Brazilci in Hrvati.
Ali se zavedate, kakšno čast imamo, da bodo Slovenijo obiskali legendarni Nifelheim, band, ki sta ga ustanovila in ga še danes vodita brata Tyrant ter Hellbutcher? Nifelheim so sinonim za diabolični speed metal, ki se pod krvavo luno pari tako z black kot s thrash metalom. Hitrost, surovost, divjost - Nifelheim ne odigrajo koncerta, oni uprizorijo krvavo koljačino, ob kateri bi se še Konan Simerijanec zadovoljno namuznil. Down on your knees!
Brazilci niso normalni in kako naj bi bili? Če bi vi odraščali v ogromni državi, kjer vas od propada v favelah loči zgolj uspeh na fuzbal igrišču, kjer se pod horrorje podpisuje Coffin Joe in kjer v klubih še ni bilo moč slišati Sarcofago ali Sepulturo, potem vam ne ostane nič drugega, kot da realnosti tudi sami vrnete udarec. Krepko v jajca!!! Zato imamo bend Vulcano, kultni diabolični napad, ki svoj smrad širi že od leta 1981. Oni so torej bili tam, ko je pojem ekstremni metal bil šele v povojih. A so ga že igrali. Južnoameričani so, kot že veste, eni najbolj fanatičnih metal sledilcev. Potem naj vam bo jasno, da tudi bendi ne morejo biti nič manj kot ''true to the bone''.
Koncert pa bodo odprli hrvaški bojevniki War-Head, ki svoj death-thrash surovo pičijo že od začetka tega zagamanega stoletja.
Tole ne bo koncert! Tole bo boj brez milosti! (I.C.)

 

Teater, odrske deske, predstave,...:

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 20:00: Nika Bezeljak, Nina Šorak: Zakaj (n)imam otrok(e)

Režija: Nika Bezeljak
Dramaturgija: Nina Šorak
Igrata: Alida Bevk, Minca Lorenci

Kaj ženska pridobi in kaj izgubi, če postane mati? Zaradi katerih razlogov ženska ne postane mati? Zakaj se bojimo imeti otroke? Zakaj je imeti otroke samoumevno?

V besedilu bo nastopilo več glasov – vsak s svojim stališčem, izjavo, predsodki, pogledi, dvomi in občutki. Glasovi bodo nadomeščali dramatis personae, pojavljali pa se bodo podobno, kot bi se dramske osebe: v posamičnih prizorih ali skozi vso igro. Vsak glas bodo ustvarjalke uprizorile skozi telesni izraz, kot karikaturo oz. telesno manifestacijo vsebine. Predstava bo uprizoritveno raziskala določujoče žensko telo. Telo, ki je narejeno in vse življenje deluje za izpolnitev biološke funkcije nadaljevanje vrste. Telo, ki so se ga ženske v tej funkciji naučile usmerjati in omejevati. Telo, ki smo ga kulturalizirali, a ne osvobodili.

 

SMG ob 20:00: Heroj 1.0

Za izven

HEROJ 1.0
Avtorski projekt Uroša Kaurina in Vita Weisa
Igrata: Uroš Kaurin in Vito Weis
V deželi brez upanja sta vstala dva heroja.
Mlada, pogumna in neustrašna.
Nihče ju ni pričakoval.
Nihče ni pričakoval, da bo odrešitev tako preprosta,
tako nenadna, tako nenavadna.
Do tega trenutka nismo vedeli, da smo pričakovali prav njiju.
Nihče ni pričakoval, da bosta prav onadva prinesla rešitev, smisel, happy end.

 

KOŽ ob 18:00: Alma M. Karlin, Kolumbova hči – Barbara Trnovec

Nerazumljena, zasmehovana, spregledana. Občudovana. Njeno potovanje okrog sveta ni bilo "nič posebnega". Sodi med največje popotnike vseh časov. Bila je Slovenka. Bila je Nemka in nemškutarka. Bila je "zagreta protinacistka". Bila je lezbijka. Občudovala je lepe in inteligentne moške. Kaj od tega je res?
Na to in druga vprašanja bo odgovorila kustodinja Pokrajinskega muzeja Celje, kulturna antropologinja in etnologinja Barbara Trnovec, avtorica knjige Kolumbova hči, o življenju in delu Alme M. Karlin.
Vabimo vas tudi, da si ogledate razstavo o Almi M. Karlin.
Predavanje in razstavo pripravljamo ob 125. obletnici rojstva Alme M. Karlin.

 

Arhitekturna galerija DESSA ob 19:00: Franc Novak "Arhitektura za bodočega človeka" / voden ogled s predavanjem

Vabimo vas na voden ogled s predavanjem, ki bo pred zaključkom razstave Franc Novak "Arhitektura za bodočega človeka", v ponedeljek, 13. oktobra 2014, ob 19.00 v Galeriji DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana.

Razstava predstavlja izbrana dela Franca Novaka (1906 – 1959), prvega mestnega arhitekta Murske Sobote. Njegove stavbe z belimi fasadami, ravnimi strehami in visoko kakovostjo bivanja so ob nastanku močno izstopale iz napol vaške okolice. Pripovedovale so o novih, boljših časih. "Za bodočega človeka so mišljene zgradbe, za onega, ki ga bo dala mogoče že naslednja generacija", je takrat razmišljal arhitekt Novak.
Avtorja razstave, arhitekta Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger, sporočata, da so mnoga Novakova dela, ki so nekoč uspešno združevala ideale stroke, želje naročnika in možnosti kraja oziroma časa, zaradi neprimernega prenavljanja in vzdrževanja danes podvržena degradaciji. Zato se izgubljata spomin na svetlo obdobje prostorskega razvoja Murske Sobote in spomin na pomemben prispevek k slovenski arhitekturi nasploh.

 

LUD Literatura, Erjavčeva 4: Prepišno uredništvo

19:30 novi Prišleki

Predstavili bomo novi knjigi, ki sta izšli v zbirki Prišleki. Tina Kozin je izdala svojo drugo pesniško zbirko (Šumenja), Franci Novak pa svojo svojo prvo kratkoprozno (Podnebne spremembe). Avtorja bosta svoje delo predstavila z branjem in v pogovoru z urednikom.

20:30 degustacija vin z mladim briškim vinarjem Edvardom Reyo.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona

18:00 Portret Janeza Vipotnika | Senca | Janez Menart, slovenski pesnik | Matej Bor

Portret Janeza Vipotnika, Matjaž Klopčič, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 26'
Senca, Jure Pervanje, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Janez Menart, slovenski pesnik, Toni Tršar, Slovenija, 1982, 16mm, barvni, 14'
Matej Bor, Toni Tršar, Slovenija, 1983, 16mm, barvni, 14'

20:00 Poslikane panjske končnice | Mesto | Start | Balkanski revolveraši | Bljuz

Likona Poslikane panjske končnice, Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'
Mesto, Tugo Štiglic, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 11'
Start, Tone Frelih, Slovenija, 1984, 16mm, barvni, 8'
Balkanski revolveraši, Maja Weiss, Slovenija, 1991, 16mm, barvni, 14'
Bljuz, Žarko Lužnik, Slovenija, 1981, 16mm, barvni, 35'
 

Kinodvor:

17:00 Alabama Monroe (The Broken Circle Breakdown), Felix van Groeningen, Belgija / Nizozemska, 2012, DCP, 112'

Alabama Monroe je strastna in srce parajoča ljubezenska zgodba, ki se odvrti ob zvokih izvirne bluegrass glasbe. Film, ki je bil v svoji domovini velika blagajniška uspešnica, je kmalu zatem osvojil festivalsko občinstvo in žirije po vsem svetu ter med drugim prejel nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film.

19:15 Bettie gre (Elle s'en va), Emmanuelle Bercot, Francija, 2013, DCP, 116'

Bettie gre je zabaven film ceste, v katerem ikona francoskega filma Catherine Deneuve blesti v vlogi, napisani posebej zanjo.

21:30 Ni je več (Gone Girl), David Fincher, ZDA, 2014, DCP, 145'

Nick Dunne (Ben Affleck) ravno na obletnico poroke prijavi policiji izginotje svoje žene Amy (Rosamund Pike). Pod pritiskom policistov in medijev se začne Nickov vzorni ugled rušiti. Zelo kmalu njegovo čudno, nerazložljivo vedenje privede vse okoli njega do tega, da si postavljajo isto vprašanje: Je Nick Dunne ubil svojo ženo?

 

Kino Komuna:

19:00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, komična pustolovščina, Felix Herngren, Švedska, Hrvaška, 2013, 114'

21:15 Čarovnija v mesečini, romantična komedija, Woody Allen, ZDA, 2014, 97'