Metelkova:

 

Menza pri koritu ob 21:00: Confine aperto: Giovanni Lami (it) – magnetofon, elektronika in Oholo! (Slo)

Giovanni Lami je zvočni umetnik in glasbenik, ki deluje v polju med zvočno krajino in zvočno ekologijo. Zvočne posnetke analogno in digitalno manipulira v realnem času.
Oholo! So:
Andrej Sifon - tanor seksofon, klerinet
Ce Neresnik - tanor seksafon
Marko Je Nič – prva violina
Andrej Boštjan Rudar - eklektična kitara
Tomaž Hrom - kontra
Jošt Dražler - bas
Vid Dražler – bobnič
Vsaka podobnost z izmišljenimi imeni je zgolj verjetna.
Vstopnina: 5 €.

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Mexican Stepper Ft. Djiman - Aktivni član tretjega vala mehiškega duba, ki je v stiku z glasbo že od zgodnjih let svojega življenja, Yasser Serrano a.k.a. Mexican Stepper, je projekt ustvaril v letu 2009 s trdnim namenom ponuditi  DUB, ki bo imel zadosten učinek na mednarodno DUB skupnost. Njegov osebni stil tvori mešanica francoskega in britanskega DUBa ter mehiške glasbe.

 

Glasba izven:

 

Vodnikova domačija ob 20:00: Sonica Classics V: Jozef van Wissem

V sklopu serije Sonica Classics v maju poleg vibrafonista Masayoshija Fujite pripravljamo koncert še enega izjemnega instrumentalista. Ponovno nas bo obiskal lutnjar Jozef van Wissem, ki bo nastopil 16. maja ob 20h v Vodnikovi domačiji.
Jozef van Wissem je skladatelj in lutnjar, ki se je igranja na ta eklektični instrument učil pri Patu O'Brienu v New Yorku. Jozef van Wissem je nizozemski skladatelj in lutnjar, širšemu občinstvu najbolj znan po svojem sodelovanju z režiserjem Jimom Jarmuschem, s katerim sta ustvarila dva albuma: Concerning the entrance to eternity (Important records, 2012) in The mystery of heaven (Sacred Bones Records, 2012). Van Wissem je z njim sodeloval tudi pri soundtracku za film Večna Ljubimca ter zanj prejel nagrado za najboljšo filmsko glasbo v Cannesu leta 2014.
Lutnjo vpeljal v najrazličnejše projekte: za londonski Narodni Muzej je zasnoval soundtrack za sliko Hansa Holbeina ml. Ambasadorja, za videoigro The Sims Medieval pa je poleg glasbe prispeval še svoj glas. Zadnje čase se posveča predvsem filmski glasbi.
V samostojnih projektih skozi lutnjo raziskuje repeticijo in minimalizem ter poskuša to glasbilo umestiti v sodobno zvočenje. Njegove kompozicije so romantične, pravljične in meditativne ter večinoma slonijo na preigravanju nekaj osnovnih tonov in preprostih melodij, v čemer glasbenik vidi osrednji izziv svojega ustvarjanja.
V Ljubljano prihaja v sklopu turneje ob izdu novega studijskega albuma When shall this bright day begin.
Predprodaja vstopnic po 8 eur, na dan dogodka: 10 eur

 

Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek: Milan Nikolić, Milan Stanisavljević, Anđelko Stupar
Tokrat bo ponedeljek v naš najljubši dan spremenila zasedba vrhunskih srbskih glasbenikov:

Milan Nikolić - kontrabas
Milan Stanisavljević - klaviature
Anđelko Stupar - bobni

Brez vstopnine

 

Slovenska filharmonija ob 20:00: Cellofest ansambel & Gal Gjurin

CELLOFEST ANSAMBEL
Gosti: Gal GJURIN,
Zala VIDIC – violončelo, Izak HUDNIK – violončelo
Program: A. Vivaldi: Koncert za 2 violončeli in orkester / F. Schubert, Andante sostenuto / F. Schubert, Dva marša / Z. Kodaly, Suita / I. Kuljerić: Milonga / G. Gjurin: Za čelom srce (krstna izvedba!)

www.cellofestljubljana.si

Od 16. do 20. maja 2016 bo v Ljubljani potekal Cellofest Ljubljana, nov festival, ki bo posvečen violončelu in bo združeval koncerte različnih ljubljanskih organizatorjev.
Festival bo sestavljen iz koncertnega programa, seminarjev in brezplačnih spremljevalnih dogodkov. Celoten program si lahko preberete na: www.cellofestljubljana.si
Na otvoritvenem koncertu Cellofesta bomo prisluhnili najboljšim slovenskim violončelistom, ki se bodo za to priložnost združili v 12-članski festivalski Cellofest ansambel. Cellofest ansambel bo na otvoritvenem koncertu izvedel izbor del, ki izvirajo oz. so programsko povezana z našo regijo: Slovenijo, Hrvaško, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Slovensko skladbo bo napisal Gal Gjurin in s Cellofest ansamblom tudi nastopil. V Vivaldijevem koncertu za 2 violončeli pa bosta kot solista nastopila izjemna talenta med mladimi slovenskimi violončelisti Zala Vidic in Izak Hudnik. Oba sta se letos namreč uvrstila v finale izbora za slovenskega predstavnika na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov, Zala Vidic pa je bila po mnenju komisije na koncu izbrana in bo septembra v Kölnu zastopala Slovenijo.

Vstopnina: 20 eur, 15 eur

 

Teater, fotografija, predavanja...:

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: Tisoč in ena noč, muzikal

Po motivih libreta 1001 Katje Perat

Na kaj pomislite, ko slišite Tisoč in ena noč? Katera je prva slika, ki se pojavi pred zaprtimi očmi? Morebiti podoba obokane sobe, polne mehkih blazin, na katerih udobno zleknjena, v tančice odeta lepotica sramežljivo pogleduje moškega s turbanom, ki veličastno, zamišljeno puha oblake dima iz klokotajoče vodne pipe? Ali pa zagledate revno oblečenega mladeniča, kako osupel strmi v čajniku podobno svetilko, iz katere se kakor steber dviga mogočni duh?

Tisoč in ena noč spada med najobsežnejše zbirke ljudskega pripovedništva, datira v zlato dobo islamske civilizacije (8.–13. stoletje), zgodbe pa izvirajo iz Perzije, Sirije, Egipta in Indije oziroma iz jutrovih dežel. Prinašajo vse teme, ki že od nekdaj podžigajo radovedni človeški duh in so prav zaradi svoje univerzalnosti postale del evropske percepcije Bližnjega vzhoda. To izjemno tematsko širino in raznolikost motivov objema okvirna pripoved o vezirjevi hčeri Šeherezadi, ki se, da bi rešila svoje vrstnice pred smrtjo, ponudi za nevesto maščevalnemu sultanu Šahrijarju, čigar prva žena ga je prevarala in to plačala z življenjem. Da bi se izognil nevarnosti ponovnega ponižanja, sultan odtlej po vsaki poročni noči usmrti svojo novo ženo in nemudoma poišče naslednjo. Šeherezada spretno zaobrne potek poročne noči tako, da soproga zamoti z zgodbo, ki jo ob prvih znakih jutra prekine v najbolj napetem trenutku. Sultana premaga radovednost in Šeherezadi nakloni še eno noč …

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Ti nori tenorji, režija Gojmir Lešnjak Gojc, komedija

Ken Ludwig je mednarodno priznan dramatik, čigar besedila so uspešnice na Broadwayu, v Londonskem West Endu in širom po svetu. Mnoga dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. "Ti nori tenorji" so ob uprizoritvi v New Yorku dobili oznako " ena redkih dobrih fars še živečega avtorja".

Komedija zmešnjav Ti nori tenorji Kena Ludwiga je vrhunska mojstrsko napisana in spretno prevedena igra, situacijske in besedne komike. Gre za eno najpopularnejših komedij v zadnjih dveh desetletjih.
O čem govori naša uprizoritev:

Vodstvo Opere, osebje prestižnega hotela in mesto Ljubljana pričakujejo prihod enega največjih živečih tenorjev na planetu,Tita Merellija, ki naj bi nocoj pel Otella v ljubljanski Operi. Njegovi oboževalci, ki bodo poskrbeli za dobro počutje umetnika v našem mestu, v prvi vrsti hotelski gospodinjec, hči direktorja Opere, predsednica sveta Opere in sopranistka Diana, si želijo bližnjega srečanja z njim, še preden bo zvečer stopil na oderske deske. Direktor opere pa nestrpno pričakuje odrešenika in rešitelja zavožene sezone, saj finančni zalogaj gostovanja zvezdnika presega vse razumne meje. Vendar razprodana dvorana kaže na modro odločitev. Toda stvari niso tako enostavne, kot so videti na prvi pogled! 

Tito Merelli je, kot se za zvezdo njegovega kova spodobi,  zelo muhast in svojeglav. Njegova zamuda botruje paniki in postavi pod vprašaj izvedbo razprodane predstave Otella. Njegova ljubosumna žena,  ki potuje z njim, nima kaj dosti od moža, saj ni več kos zvezdnikovemu sprenevedanju. Ob njej si želijo Titove pozornosti še tri malo prej omenjene hotnice in nastavljače, direktorjeva hči Maggie, sopranistka Diana in predsednica sveta opere madam Julija, da o hoteljskem gospodinjcu sploh ne izgubljamo besed. Kdo bo pri tem uspešen, če se Tito končno pojavi?

Direktor Saunders, prototip sodobnega slovenskega manegerja, prepozna v svojim pomočniku Maxu pravega odrešenika in rešitev zagate. Kaj res?

A nič ni bol pomembno kot to, da rakci z majonezo ne bodo šli v nič. Če bodo roza, jih dobi občinstvo, če bodo zeleni pa odrski delavci gledališča!

Za lažje razumevanje povedanega priporočamo ogled igre Ti nori tenorji!

Gojmir Lešnjak Gojc, režiser

Vstopnina: Od 5 EUR dalje

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Valentiniada, komedija

Komična parada iz vsakdanjega življenja

Bavarskega komika Karla Valentina pogosto primerjajo s Charliejem Chaplinom in drugimi zvezdniki nemih filmskih burlesk. Literarno je predvsem mojster kolaža. V svojih fragmentarnih dramskih strukturah umešča natančno izbrane dramske like, predstavnike meščanskega življenja, v prepoznavne dramske situacije, ki temeljijo na nesporazumu. Nesporazum ali zmota je polje dramskih konfliktov, ki razkrivajo kompleksnost medčloveških odnosov in ustvarjajo učinek komičnega absurda. Valentinove dramske točke so lahkotne, stvarne, lucidne in preproste, hkrati pa je v njih vse tako posebno, enkratno in pristno. Njegovi navadni ljudje se komaj opazno spreminjajo v klovne, izobčence, posebneže. Jezik, ki ga mojstrsko uporablja, je velikokrat besedna igra, ki nazorno pokaže, da nesmisel ni brez smisla. Dramski konflikt temelji na absurdnem spotikanju znotraj nezmožnosti jezika, enkratni humor pa neusmiljeno razgalja resnico našega bivanja.

mala drama ob 20:00: Macbeth

Velika Shakespearova klasika na intimnem prizorišču

Shakespearov Macbeth (1606) je ena tistih iger, ki posegajo v najgloblje človekove temine in razgaljajo motive najokrutnejših dejanj. Gre za spektakel strasti, ki botruje realizaciji radikalnega zla in ga lahko interpretiramo kot raziskavo anatomije najtemnejših zločinov. Zlo je v Macbethu srhljivo, a čudno privlačno, z njim je prepojen ves svet, od intime med naslovnim junakom in njegovo "nedolžno" soprogo do državniških zadev kot tudi dogodkov v naravi.
Tokratno uprizoritev bo zaznamoval prav pogled prek intimnega; s postavitvijo dogajanja v zasebnost dnevne sobe ali kuhinje in s koncentratom protagonistov predstavlja Macbeth z vsemi okrutnostmi in paradoksi vivisekcijo današnjih odnosov in spektakel zla prek najmanjše družbene celice.

 

Gledališče Glej od 20:00: Katarina po naročilu

V predstavi Katarina po naročilu nastopata igralka Katarina Stegnar in režiser Jure Novak, ki omejenemu številu gledalcev (35) preko prepleta njunega realnega in gledališkega odnosa prikažeta odnose med gledališkimi ustvarjalci. Osnovno izhodišče zgodbe je njun poskus preboja - v ospredje, med (gledališko) elito, med zvezdnike (slovenskega prostora). Do tja jima manjka samo še ena odlično odigrana igralska vloga in zgolj še ena uspešna režija. Za ta uspeh sta pripravljena zastaviti marsikaj, njuno prijateljstvo, njuno naklonjenost, nad drugim izvajati raznovrstne oblike nasilja.

Katarina po naročilu je ena najuspešnejših predstav Gledališča Glej v zadnjih letih in kot takšna se je zapisala v spominu gledalcev in kritiške javnosti.

"Duhoviti performans s sledmi avtobiografskega / / temeljito in nepopustljivo surovo slači vse ostanke romantične fikcije o gledališkem uspehu." - Dnevnik

"Subtilno prehajanje od uprizoritve do metauprizoritve in nazaj, izključujoč stvarno posilstvo, zamaje konvencije klasičnega gledališkega dispozitiva." - Radio Študent

"Katarina po naročilu je uspešna zato, ker ji gre avtentičnost, za katero si prizadeva, res zlahka od rok." - Mladina

"Ekipa je tako na oder postavila ogledalo marsikateri personi, ki ustvarja v gledališkem svetu, je izgubila profesionalnost in deluje v prepričanju, da je agresija ključ do uspeha." - Koridor - križišča umetnosti

Vstopnina: 10 € / 7 € (dijaki,. študentje, upokojenci)

 

Točka.Zate., Mestni trg ob 17:00: Predstavitev zavetišča za zavržene rastline

Predstavitev Zavetišča za zavržene rastline/ Abandoned Plants Sanctuary

Doživite eksperiment iskanja stika z rastlinami na drugačne načine, kot je običajno. Odkrijte, kako se lahko skozi osrediščeno pozornost povežemo z inteligenco rastlin in kakšna sporočila nam lahko le-te ob tem posredujejo.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: dr. Dušan Rutar : Kam gre ta svet?, predavanje

Predavatelj bo govoril o skupnem bivanju ljudi, komunizmu, svetu, njegovi usodi, singularnosti in etiki.

Brez vstopnine

 

Pritličje ob 19:00: Pot v zeleno Ljubljano preko prostorov sodelovanja, pogovor

Tokrat bo Zelena luč osvetlila podobo mest prihodnosti. Bodo to zgolj tehnološko dovršeni, enolični in prazni prostori individualnega ali pa trend suburbanizacije lahko ustavi ustvarjanje prostorov sodelovanja in povezanih skupnosti? So to edine perspektive za družbeno pravičenjši in trajnostni urban razvoj ali je rešitev kje drugje?

S sogovorniki_cami bomo risali podobo Ljubljane leta 2050. Kako do rešitev, kjer se prostor razvija v skladu s potrebami prebivalstva? Katere prepreke moramo preiti, da bi Ljubljana kot celota postala prostor kakovostnega sobivanja, soustvarjanja in kakšne rešitve nam ponuja naše bližnje in daljno okolje?

Tokrat bodo z nami:
- Alenka Korenjak, arhitektka, ProstoRož,
- Darja Matjašec, krajinska arihitektka, Biotehniška fakulteta UL
- Marko Peterlin, direktor, Inštitut za politike prostora
- Blaž Habjan, vodja projekta Stanovanjske kooperative
- Prof. dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka, Biotehniška fakulteta UL.

Razpravo pripravljamo v sodelovanju z Greenpeace Slovenije in Inštitutom za politike prostora.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, Kamera ob 20:00: IVANA BAJEC: WTF THIS COLOR

Cikel samostojnih razstav

Ivana Bajec k platnu pristopa skozi izhodišče izbrane barvne palete. Ta velikokrat ostaja v okvirih zamolklih in hladnih nians, preko katerih raziskuje slikarske nanose barv ter izrazite črtne linije. Poslužuje se različnih tehnik, od akrila, spreja, flomastra do kolaža, saj se lahko zgodi, da sliko prekrijejo tudi polepljene risbe in skice, ki so sicer zavržene končale v kotu umetničinega ateljeja, zdaj pa tvorijo nove celote.

Ivana Bajec (1990) je leta 2012 diplomirala iz slikarstva pod mentorstvom Marjana Gumilarja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno končuje podiplomski študij pri Žigi Karižu. Ukvarja se z risbo, grafiko in slikarstvom. Živi in ustvarja v Ljubljani. Sodelovala je na raznih skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim v Galeriji P74 (2016) in Placu Boris v Tovarni Rog (2015) v Ljubljani, na mednarodni skupinski razstavi Transform v Bukarešti (2014) in na spremljevalni razstavi 30. grafičnega bienala v Ljubljani (2013).

Kuratorica: Lara Plavčak

 

Kersnikova 4 ob 21:30: festival Svetlobna gverila: Avtofotosintetična rasta, Gilberta Esparza, instalacija

Prireditelj: Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016

Gilberto Esparza, ki na umetniški način razmišlja o okoljski problematiki, prihaja k nam iz daljne Mehike s projektom, nagrajenim z Zlato Niko na festivalu Ars Electronica 2015 v Linzu.

V instalaciji bakterije proizvajajo električno energijo, ki s svetlobnimi bliski hrani rastline in postaja samozadostna v onesnaženi naravi. S postapokaliptičnim videzom instalacija napeljuje k razmišljanju o možnih distopičnih scenarijih, v katerih ljudi sploh več ni. Razstava bo potekala v okviru 10. mednarodnega festivala Svetlobna gverila in bo v Galeriji Vžigalica na ogled do 18. junija 2016.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

17:30 Druženje ob knjigah - bralna skupina

Na prvem majskem srečanju bo tema pogovora tekla o romanu Ženski kupe indijske pisateljice Anite Nair. Avtorica nas s prijetnim vzdušjem in toplino popelje v sodobno Indijo. Vstopamo v središče življenja indijskih žensk, ki nam razkrivajo vprašanja, s katerimi se srečujejo v svojem vsakdanjem življenju. Srečanje vodijo Ana Gašperič, Tinka Lapajne, Mateja Verdnik in Diana Žalik.

19:00 Ura za kulturo / Zeit für Kultur

Avstrijski kulturni forum Ljubljana vabi na literarno predavanje in branje v okviru ciklusa "Literatura živi! – avtorice & avtorji iz Avstrije". Bral bo avstrijski avtor Peter Rosei.

 

Bežeče sličice!!!

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: 25 let Republike Slovenije

Veliko protikomunistično zborovanje v Ljubljani 1944 | Ljubljana pozdravlja osvoboditelje | Po sedmih letih | Zborovanje na Okroglici | Naša reka | Brezje | Kje je železna zavesa

Veliko protikomunistično zborovanje v Ljubljani 1944, producent Emona film, Okupirana Slovenija, 1944, 35mm, čb, 17’
Ljubljana pozdravlja osvoboditelje, Mario Foerster, Slovenija (Jugoslavija), 1945, 35mm, čb, 10’
Po sedmih letih, France Kosmač, Slovenija (Jugoslavija), 1959, 35mm, čb, 8’
Zborovanje na Okroglici, Milan Kumar, Slovenija (Jugoslavija), 1953, 35mm, barvni, 8’
Naša reka, Dušan Povh, Slovenija (Jugoslavija), 1960, 35mm, barvni, 13’
Brezje, Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 35mm, čb, 10’
Kje je železna zavesa, Mako Sajko, Slovenija (Jugoslavija), 1961, 35mm, čb, 13’
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:00 Klasiki: DEFA – 70 let

Lažnivec Jakob (Jakob der Lügner), Frank Beyer, NDR, 1974, 35mm, 1.66, barvni, 100', ap, svp

Druga svetovna vojna. Neimenovani poljski geto. Jud Jakob na policijski postaji pomotoma sliši, da se bližajo Rusi. Tik preden prijatelj Mischa stori neumnost, ki bi ga nemara stala življenja, se zlaže, da ima skrit radio. Laž se po getu razširi hitreje kot kunčji podmladek, upanje, ki ga vname, pa Jakoba prisili, da laži ostane zvest. Kaj zvest, fikcija, ki jo z njo ustvari, ga sili v vedno nove laži – in njega in sodruge v smrtno nevarnost.
Filmu bo sledil pogovor z doc. dr. Andreo Leskovec (Filozofska fakulteta v Ljubljani). V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.

 

Kinodvor:

17:00 Houston, imamo problem! (Houston, We Have a Problem!), Žiga Virc, Slovenija / Hrvaška / Nemčija / Češka / Katar, 2016, DCP, 88'

Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice, ki so zaznamovale zgodovino. Te dogodke pa obkroža tančica skrivnosti, ki še danes burijo domišljijo. Film Houston, imamo problem! raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih ter predstavlja nov, svež prispevek k razmišljanju in razpravam o teorijah zarot.

19:00 Puščavska kraljica (Queen of the Desert), Werner Herzog, ZDA, 2015, DCP, 128'

Hrepenenja in puščavskega vetra polni ep Wernerja Herzoga pripoveduje resnično zgodbo o britanski pustolovki in raziskovalki Gertrude Bell, eni najdrznejših in najvplivnejših žensk svojega časa, ki je znana tudi kot ženska različica Lawrencea Arabskega.

21:30 Psi brezčasja, Matej Nahtigal, Slovenija, 2015, 90'

Slovenski film noir, posnet v neodvisni produkciji, se zažre globoko v drobovje lakomne, skorumpirane sodobne družbe. Nagrada FIPRESCI na festivalu v Portorožu.

Mala dvorana:

18:45 Kombinat, Zvonka T. Simčič, Valerie Wolf Gang, Urša Bonelli Potokar, Slovenija, 2015, 45'

Je mogoč upor skozi pesem? Dokumentarni film pripoveduje o Ženskem pevskem zboru Kombinat in o njegovi družbeni vlogi. Skozi razmišljanja znanstvenic, sopotnic in članic zbora raziskuje, ali nas sporočilo pesmi upora lahko nagovori še danes in pripomore k boju za boljši jutri, večjo človečnost, enakopravnost, dostojanstvo, pravice in svobodo.

 

Komuna:

18:00 Planet samskih (Planeta Singli), Mitja Okorn, Poljska, romantična komedija

20:30 Planet samskih (Planeta Singli), Mitja Okorn, Poljska, romantična komedija