Metelkova:

 

Klub Gromka ob 20:00: Human Beans: CHILDREN OF TECHNOLOGY (It) + BARBARIAN (It)

Nihilizem in obup, smrad in pekel.

Children of Technology so italijanski underground bojevniki, ki so se nam v Gromki prvič predstavili leta 2009. Svojo glasbo opisujejo kot motorcharged speed metal, kar pomeni da igrajo gnusno mešanico metala in punka. V besedilih pa opisujejo ne-idilično post apokaliptično pokrajino, smrt in trpljenje.
Barbarian prav tako prihajajo iz Italije. Svoj navdih črpajo iz prvega vala black metala, torej bendov kot so Venom, Bathory in Hellhammer. Nihilizem in obup, smrad in pekel. Umazan heavy metal za vse ljubitelje pravega underground zvoka.
Škoda: 5 eur

 

Glasba:

 

Center mesta: izogibajte se ga.

 

Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek

Peter Ugrin-violina

Peter Mihelič-klaviature

Nikola Matošič-kontrabas

Ratko Divjak-bobni

Vstop prost.

 

Fotografija, komedija in podobno:

 

Šentjakobsko gledališče ob 17:00: Kvartet, režija Marko Bratuš, komedija

V domu za ostarele glasbenike se po končanih uspešnih karierah ponovno srečajo štiri upokojeneoperne zvezde: dva pevca in dve pevki, med njimi bivši zakonski par. (Pre)zgodaj upokojeni in še vedno polni volje do življenja se bolj ali manj uspešno spopadajo s prvimi tegobami staranja. Ob spominih se prebuja pozabljivost, ob erotičnih impulzih nagajivost… Ob pripravah na interni koncert ob obletnici Verdijevega rojstva pa se soočijo z vsemi dvomi in hotenji ustvarjanja in neizbežno minljivostjo. Kako se bo iztekel njihov poslovilni koncert?  

Vstopnina: Od 5 EUR dalje

 

Veliki oder LGL ob 17:00: Groznovilca

Groznovilca v nasprotju z večino dobrih mitoloških in pravljičnih likov poskrbi za vrsto prebrisanih dogodivščin. Simpatično poredna junakinja živi nekje daleč in v gozd prileti v čajniku z balonom. Čarobna mivka, ki jo Groznovilca podtakne živ

Groznovilca v nasprotju z večino dobrih mitoloških in pravljičnih likov poskrbi za vrsto prebrisanih dogodivščin. Simpatično poredna junakinja živi nekje daleč in v gozd prileti v čajniku z balonom. Čarobna mivka, ki jo Groznovilca podtakne živalim, povzroči same težave in trmasto preganjanje ježa, ki naj bi dobil steklino, ponuja prav dovolj prismuknjene potegavščine za razvijanje številnih zapletov. Groznovilčini nasprotniki so pestra in nenavadna druščina živali: Polž, Jež, Sova, Veverica, Medved in drugi liki, ki pa kljub vsemu na koncu postanejo njeni prijatelji.
Uprizoritev Groznovilca je sestavljena iz različnih besedil avtorice Jane Bauer in je kot dramatizacija pri nas doživela krstno izvedbo. Z otrokom se bo srečala v njegovem svetu, odraslega pa povabila, da ga skuša (ponovno) razumeti. Bistvena uprizoritvena elementa sta vizualna in zvočna podoba, ki spaja videomaterial, igralce in lutke. Prepletajo se projekcije, hitra menjava prizorišč in preigravanje z dimenzijami. Uprizoritev je režiral Matjaž Farič, uveljavljen slovenski koreograf, ki v zadnjih letih v tandemu z dramaturginjo Stašo Bračič redno ustvarja tudi za otroško in mladinsko občinstvo (Škrat Kuzma, Guliverjeva potovanja).

Groznovilca v Hudi hosti pisateljice Jane Bauer velja za mladinsko knjižno uspešnico. Bila je nominirana za nagradi večernica in desetnica; prejela je tudi znak zlata hruška (znak kakovosti otroških in mladinskih knjig). Leta 2013 je pod naslovom Strašna vila u Groznoj šumi izšla pri zagrebški založbi Algoritam, kjer se je uvrstila na Listo dobrih knjiga 2013. Trenutno se prevaja v islandski, litvanski in poljski jezik.

Vstopnina: 5,00 €

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 19:00: Cvetje v jeseni, muzikal

Prireditev drugega organizatorja Dodatni predstavi!

"Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse."
Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni

Najuspešnejši izvirni slovenski muzikal letošnjo jesen in zimo prihaja v domovanje slovenske kulture, v Cankarjev dom. Stoječe ovacije in razprodane predstave so postale kar pravilo. Zahtevnega gledališko-glasbenega žanra se je ekipa muzikala Cvetje v jeseni lotila nadvse ambiciozno, na samem začetku tudi ne vedoč, da bodo postavili nova merila za muzikal. Za uspeh pa gre velika zahvala predvsem gledalcem, ki so predstavo s svojim pozitivnim čustvenim odzivom ponesli na še višjo raven.

Muzikal ponuja eno najlepših ljubezenskih zgodb slovenske literarne zgodovine. Idilična kmečka povest Cvetje v jeseni avtorja Ivana Tavčarja je najbolj znana ljubezenska zgodba v slovenski književnosti, velja pa tudi za eno najlepših. A zgodba ne govori zgolj o ljubezni med moškim in žensko, temveč opeva tudi ljubezen do domovine in domače zemlje.

Vstopnina: 25, 29

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Boštjan Videmšek: Rokova modrina

režija: Matjaž Pograjc

Igrajo: Primož Bezjak, Damjana Černe, Željko Hrs, Uroš Maček, Matej Recer, Katarina Stegnar

Rok Petrovič je bil – in je še vedno – edini serijski zmagovalec v zgodovini slovenskega alpskega moškega smučanja. V sezoni 1985/86, na vrhuncu smučarske evforije, je v skupnem seštevku slaloma s petimi zmagami osvojil največje število točk in za seboj pustil tako Ingemarja Stenmarka kot Bojana Križaja.

Vstopnina: 1. prostor: 15,50 € / *9,50 € (status); 2. prostor: 12,50 € / *7,50 € (status)

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:00: Opičji kralj

Abonma Veličastnih 7 in za izven Kitajsko narodno gledališče za pekinško opero – CNPOC

CNPOC (The China National Peking Opera Company) je januarja 1955 v Pekingu ustanovilo Ministrstvo za kulturo Ljudske republike Kitajske. Njegov prvi direktor in pobudnik za ustanovitev je bil znameniti igralec pekinške opere Mei Lanfang, nad katerim se je navduševal tudi Zahod, še posebej Bertolt Brecht, Charlie Chaplin in Albert Einstein. Njegova življenjska zgodba pa je bila tudi navdih za film Zbogom, moja konkubina.

Naloga CNPOC je ohranjanje kulturne dediščine znamenite tradicionalne kitajske gledališke zvrsti, ki izvira iz 13. stoletja, danes v svetu imenovane kitajska opera. CNPOC razvija enega od žanrov te bogate zvrsti, imenovane pekinška opera, v kitajščini džing-džu. Ime velikokrat zmede zahodnega gledalca, saj pričakuje operno predstavo. Vendar med pekinško ali kitajsko in evropsko opero ni nobene povezave. Igralce sicer spremlja orkester tradicionalnih kitajskih inštrumentov, vendar gre predvsem za umetnost in veščino igre, uprizorjene zgodbe. Zgodbe pekinške opere, ki se je razvila prav v Pekingu v 19. stoletju, izvirajo iz zakladnice kitajske književnosti. Lahko pa tudi zajemajo iz sodobnosti kot znana Rdeča svetilka, ki se dogaja v japonsko-kitajski vojni. Džing-džu se razlikuje od bolj liričnega, v svetu prav tako zelo cenjenega žanra kun-ču (brez akrobatike in borilnih veščin), nastalega že v 16. stoletju, katerega najbolj reprezentativna predstava je znamenita ljubezenska zgodba Paviljon potonik, imenovana tudi kitajska Romeo in Julija.

Zgodba Opičjega kralja je poleg pripovedke o Beli kači verjetno najbolj znan džing-džu. Glavni junak Sun Vukong oziroma Opičji kralj je eden najbolj priljubljenih likov iz kitajske literature. Je glavna oseba enega od štirih temeljnih klasičnih kitajskih romanov Potovanje na zahod iz 16. stol., v skrajšani obliki prevedenega tudi v slovenščino (prev. Branko Gradišnik, Pomurska založba 1988). Opičji kralj je čudežen lik: obvladuje raznovrstne čarodejske veščine, je pretkan in spreten ter mu je kos edino sam Buda. Še posebej se odreže kot spremljevalec in pomočnik znamenitega budističnega meniha Svan Dzanga, z duhovnim imenom Tripitaka, katerega naloga je iz Indije na Kitajsko prinesti izvirne budistične spise, na poti pa se mora spopasti s številnimi preizkušnjami, pri katerih mu je v največjo pomoč prav Sun Vukong.

CNPOC sestavljajo trije ansambli z več stotimi igralci, ki gojijo bogato tradicijo igralske tehnike džing-džuja. Njihove predstave redno prenaša glavni kitajski televizijski program s posebnim kanalom, namenjenim prav kitajski operi in njenim različnim zvrstem. Poleg tega pa so tudi redni gostje velikih svetovnih odrov od Kennedyjevega centra v Washingtonu do Théâtre du Châtelet v Parizu.

Klasična uprizoritev Opičjega kralja s petdesetimi nastopajočimi je prava paša za oči. Odlikujejo jo bogati kostumi, vrhunski igralci, ki poleg zahtevne igralske tehnike obvladujejo še akrobatske in borilne veščine ter zapleteno umetnost ličenja. Vsak igralec se pred predstavo naliči sam in za to potrebuje približno dve uri. Za evropskega gledalca pravo popotovanje na Daljni vzhod. In ne nazadnje izviren uvod v novo leto 2016, ki bo po kitajskem horoskopu prav v znamenju opice.

Vstopnina: 17, 20, 25, 28, 14 EUR

 

SNG Opera in balet ob 19:00: Georges Bizet: Carmen

Georges Bizet (1838–1875) velja za mojstra francoske opere v drugi polovici 19. stoletja in obenem za izrazitega opernega skladatelja, ki je posvetil skoraj vse svoje ustvarjalne sile gledališču. Bizet je Carmen zložil med letoma 1873 in 1874. Libreto, ki sta ga ob skladateljevem sodelovanju in po literarni predlogi Prosperja Mériméeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halévy, velja za enega najboljših v celotni operni literaturi. Znamenita zgodba o zapeljivi ciganki je pravzaprav ljudska drama nebrzdane strasti, ki odpira vprašanja o ljubezni kot hipni strasti, ter o ljubosumju in maščevanju, ki neizogibno vodita v smrt in propad. Bizet je ustvaril edinstveno delo, saj je nastala realistična opera, s katero se težko kosajo tudi največje mojstrovine sorodnega italijanskega verizma. Dobro oblikovani značaji te polnokrvne drame s tragičnim razpletom so z vseh strani prežeti s španskimi ritmi in cigansko melodiko ter izrisujejo okolje, iz katerega Carmen izhaja in mu ne more ubežati.
Novo postavitev smo zaupali britanski režiserki in scenski oblikovalki Pameli Howard, delo bo glasbeno pripravil šef dirigent Jaroslav Kyzlink.

 

 

 

 

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Cvetje v jeseni, muzikal

Vstopnina: 25, 29

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Pašjon

Režiser Vito Taufer
Scenograf Voranc Kumar
Kostumografinja Barbara Stupica
Avtor glasbe Iztok Mlakar
Oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž
Asistentka režiserja Zala Sajko
Asistentka kostumografinje Anja Ukovič

Instrumentalni trio David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal

Iztok Mlakar je tokrat vir navdiha iskal v samem Svetem pismu Nove zaveze, v življenju Jezusa Kristusa. Čeprav naslov Pašjon neposredno aludira na formo srednjeveške duhovne drame, ki je lahko vsebovala tudi komične elemente, Iztok Mlakar izpiše Kristusovo življenje, delovanje in trpljenje v svojem unikatnem komičnem žanru z značilnim narečnim govorom in prepletom dramskih prizorov s songi. Besedilo je napisano z vsem spoštovanjem do svetopisemskega izročila, saj Iztok Mlakar pri pisanju za oder enako kot v svojih songih razpostavlja človeške vrline in "vrline" rahločutno, z ostrim švrkanjem, a vselej tudi s srčnim razumevanjem. Ko tokrat izpisuje svoje videnje in razumevanje enega temeljnih besedil zahodne civilizacije, se mu pod peresom oblikuje gibek, duhovit in bister dialog ter polnokrvne figure, zemeljske in izrazito zdajšnje.

mala drama ob 20:00: Demokracija!

Groteska o iluziji, imenovani demokracija

Pesnik in esejist Josif Brodski je ena emblematičnih figur druge polovice dvajsetega stoletja − disident, samouk, nobelovec.
Igra Demokracija! (1991) je nastala v času po padcu železne zavese in govori o majhni totalitarni državi, ki mora zaradi novih zgodovinskih okoliščin z dekretom čez noč uvesti demokracijo. Brodski črpa tako iz svoje izkušnje življenja v totalitarizmu kot iz svojega pronicljivega opazovanja paradoksov tako opevane zahodne demokracije. Tranzicija je idealen čas za zlorabo demokracije in za zadovoljevanje osebnih, predvsem materialnih interesov politične elite, ki se je znašla pri viru bogastva, medtem ko množicam "velikodušno" meče drobtinice s svoje mize. Duhovita in nenavadno zapisana igra Brodskega je jedka politična satira in več kot to – je odkrito in neprizanesljivo razmišljanje o mehanizmih, ki poganjajo postmoderno družbo. Padec ideologij je potegnil za sabo tudi padec idealov, ostali so le še tržni mehanizmi.

 

Ljudski dom Šentvid ob 20:00: Živalska farma

Kdo od nas se kdaj ne počuti kot osel, ko cele dneve dela kot konj, bega naokrog kot kura brez glave, trpi kot pes, nazadnje pa ga nategnejo kot prasca?

Morda se sprašujete, zakaj danes sploh še uprizarjati Živalsko farmo? Saj je komunizem v teh krajih že zdavnaj poražen, mi pa po svoji lastni revoluciji že četrt stoletja živimo v svobodni in demokratični družbi, kjer smo vsi ljudje enakopravni, kajne? A Orwell v svoji zgodbi pravzaprav opisuje skriti mehanizem vsake revolucije, kako se zaradi sebičnosti in zavisti odnosi med uporniki sfižijo in kako lahko sla po oblasti skvari tudi najboljše med nami. Živalska farma tako uteleša puhlico o tem, da revolucija žre lastne otroke.

In ali nismo tudi sedaj priče podobnemu dogajanju? Se ni, potem ko smo izpeljali svojo lastno malo revolucijo in izpolnili tisočletni sen našega naroda, tudi nam primerilo prav to? Pokvarjena in odtujena oblastniška elita, apatične in pohlevne množice, stvari pa gredo počasi, a vztrajno na slabše. Predvsem pa se zdi, da ni nobene alternative. 

Živalska farma razkriva žalostno resnico o tem, kako nas naše lastne oblastniške elite postopoma degradirajo v nižja bitja, na raven živali. In zato zdaj vsi - konji, krave, goske, race - za svobodo na upor!

Na upor!

Vstopnina: 5€

 

Petkovškovo nabrežje ob 19:00: Ana Mraz

Letošnji nastopajoči prihajajo iz Kolumbije, Italije, Avstrije, Nemčije in seveda Slovenije.

Nove ponovitve Andersenove pravljice Deklica z vžigalicami pripravlja Gledališče Ane Monro. Podmladek izŠugle gledališča, ki je na letošnji poletni Ani Desetnici na ogled postavil svoje prvence, se bo tokrat znašel pred novim izzivi in se predstavil tudi z nekaterimi novimi predstavami. Zabavali nas bodo tudi Andrej Tomše, Teater Polpet, Cirkusarna Rog in Trio Šardone, ki tudi za zimski čas pripravlja najbolj noro gastronomsko izkušnjo. Izkusili boste lahko še nikoli slišano, a povsem po vašem naročilu.

Na obisk pride tudi odličen italijanski akrobat in vrvohodec Sandro Sassi, oz. njegov Gera Circus. V stilu nemih burlesk iz 20ih let prejšnjega stoletja bo filmsko reportažo poskušal posneti Markus Siebert. Camilo Acosta Mendoza ne bo tipičen klovn, pri njegovih bizarnih akcijah pa bo potrebna tudi pomoč občinstva. PredstavaAbrahama Tilla pa bo nabita z energijo, pantomimo in humorjem. Tudi toplega ognja ne bo manjkalo, prav zadnji dan se bo Ana Mraz zaključila z ognjažo, v obliki velikanske Pajkovke.

To je le nekaj ključnih poudarkov letošnjega ljubljanskega programa. Ulični gledališčniki pa bodo tudi pozimi potovali po Sloveniji in se vključevali v programe širših lokalnih prazničnih decembrskih prireditev. Obiskali so že Celje in Ravne na Koroškem, do konca meseca pa se bodo ustavili še v Mariboru, Škofji Loki, Radovljici in Kranju.

19:00 Markus Siebert: Knacke snema film NEM 30'
19:30 Andrej Tomše: Krogla SLO 15'
19:45 Abraham Thill: El Diabolero AVT 40'
20:30 Gledališče DELA: Jebola SLO 30'

Brez vstopnine

 

prostor Cirkulacija 2, Tobačna ulica (nekdanja grosistična hala)ob 20:00: Mikrobot 0.4, predstavitev

Prireditelj: Kud Obrat

Trenutno fazo v razvojnem projektu Mikrobot avtorjev Stelarca in Stefana Doepnerja bo predstavil S. Doepner.

Mikrobot 0.4 je trenutna faza v razvojnem projektu Mikrobot, ki tematizira naraščajočo intimnost strojev in človeškega telesa ter uprizarja možno prihodnost, v kateri bo telo naseljeno z mikro in nano senzorji, napravami in roboti, ki bodo razširili našo bakterijsko in virusno populacijo (npr. nanoroboti, ki bodo odkrivali patogene celice v telesu ipd.). Gre za majhen šestnožen, insektu podoben robot, ki bo oblikovan in skonstruiran tako, da lahko spleza po Stelarcovem jeziku in v njegova usta. Projekt se vključuje v Stelarcovo konceptualizacijo zastarelega telesa (obsolete body) in nagovarja naše strahove, predsodke in vizije o dopolnjevanju in nadgrajevanju človeškega telesa (extended body) s pomočjo sodobne tehnologije.

Predstavitev bo zgodba o razvoju tega kompleksnega projekta, o mikro tehnoloških izzivih in mikro uspehih ter makro vprašanjih naseljevanja človeškega telesa z nanotehnologijo.

V lanskem letu sta Stelarc in Doepner na festivalu Speculum Artium v Trbovljah in v prostorih Cirkulacije 2 v Tobačni predstavila prvo fazo Mikrobota.

Predstavitvi Mikrobota 0.4 sledi prednovoletno druženje Cirkulacije 2.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Kaj pa Mojca?

Ko pride lev, Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1971, 35mm, 1.66, barvni, 87', bp 

Zgodba o Levu, ki je rojen v znamenju leva in so mu tudi sicer levi močno pri srcu. Privlačita pa ga Mihaela (Milena Dravić) in Marjetica (Marina Urbanc). Prva je nežna in melanholična medicinska sestra, druga pa razposajena in čustvena dijakinja. Prismojena komedija o ljubezenskem trikotniku. Program smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.

20:00 Klasiki

Angel na desni (Farishtai pasti rost), Jamshed Usmonov, Tadžikistan/Italija/Švica/Francija, 2002, 35mm, 1.66, barvni, 89’, sp

Propadli nepridiprav Hamro se po desetih letih moskovskega zapora vrne v domačo vas v Tadžikistanu, da bi skrbel za umirajočo mater. Zaradi dolgov mora prodati materino hišo in imetje, saj so njegovi sovaščani prav tako nepopustljivi kakor prebivalci velikega mesta, s katerimi je imel zadnje čase opravka.

 

Kinodvor:

19:00 Macbeth, Justin Kurzel, VB / Francija / ZDA, 2015, DCP, 113'

Michael Fassbender in Marion Cotillard na čelu sodobne reinterpretacije Shakespearjeve tragedije – silovite, surove, napete spirale nebrzdane sle po oblasti, ki jo hrani travma iz preteklosti.

21:15 Mladost (Youth), Paolo Sorrentino, Italija / Francija / Velika Britanija / Švica, 2015, DCP, 123'

Oskarjevec Paolo Sorrentino po Neskončni lepoti znova skoči v čevlje starejših in modrejših – tokrat zato, da bi z nežno, s humorjem našpikano in v elegantne kompozicije ujeto dramo razmišljal o minevanju časa. Zvezdniška igralska zasedba in nagrada občinstva v Karlovih Varih.

Mala dvorana ob 18:00:

Svobodna šola (Approaching the Elephant), Amanda Wilder , ZDA, 2014, DCP, 89'

Observacijski dokumentarec o vzponu in padcu ene izmed eksperimentalnih "svobodnih" šol ponuja odlično izhodišče za razmislek o prednostih in pasteh različnih načinov vzgoje in izobraževanja.

 

Komuna:

18:15 Vojna zvezd: Sila se prebuja (Star Wars:The Force Awakens), J.J. Abrams, ZDA, akcijski domišljijski spektakel

20:45 Vojna zvezd: Sila se prebuja (Star Wars:The Force Awakens), J.J. Abrams, ZDA, akcijski domišljijski spektakel