Metelkova mesto:

Channel Zero ob 22:00: DubLab: DUBOMB Crew - Madamdub & DJ F Clef (Maribor)

Glasba izven:

Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek

Lovro Ravbar - saksafon
Tadej Kampl - bas
Dejan Berden - klaviature
Ratko Divjak - bobni
Koncert je brezplačen, zaradi velikega zanimanja pa priporočamo rezervacijo.

Teater, odrske deske, predstave,...:

Kino Gledališče Bežigrad ob 17:00, 2:00, 22:00: Moška copata

Čemu se boste nasmejali do solz?!Vsi moški so copate. A le pravi moški si to upa povedati na glas! In če se bosta po predstavi v postelji 'zložila v žličko' in se med smehom zazibala v… khm… Za posledice ne odgovarjamo!Resnica namreč še nikoli ni bila tako zabavna kot v tej komediji, ki se brez izjem in dlake na jeziku (no, mogoče pa tudi) dotika prav vsega: od spominov na izgubo nedolžnosti, do prvega skupnega dopusta s punco, rojstva prvega otroka in krutega spoznanja, da niso vsi dojenčki ljubi.Izvedeli boste, kakšen izgovor uporabiti, ko vas zasačijo pri "igranju s samim seboj", zakaj morate paziti, kakšno ime izbrati za svojega otroka in katere spolne prakse lahko usodno vplivajo na vajin odnos. Namesto vas je namreč vse te boleče lekcije odnosa s samim seboj in nasprotnim spolom izkusil Ranko.Raziskave so pokazale,da moški, ki pomagajo pri gospodinjskih opravilih, več seksajo :)))Moški hodijo v službo, moški dvigujejo uteži, moški pijejo pivo, moški ne spuščajo deske na stranišču, moški perejo, moški  likajo, moški kuhajo in moški vzgajajo otroke. Prav take obožujemo! In prav take tudi iščemo! Kdo si torej še upa trditi, da je slabo, če je moški copata?!Z vami bo delil spoznanja iz zajetne študije o razumevanju fenomena imenovanega ženske! In modrosti iz biblije zapletenega osvajanja emancipiranega moškega.Komik Ranko Babić preprosto prizna: za svojo žensko bi naredil vse, četudi v posteljo pride…neobrita.

Waldorfska šola Ljubljana, Streliška 12 ob 18:00: George Orwell, Andrej Rozman - Roza: Živalska farma

Pisatelj George Orwell je izdal roman Živalska farma avgusta 1945, takoj po koncu druge svetovne vojne, ko je mnogo ljudi razmišljalo, kako spremeniti svet na bolje, da se strahote vojne in totalitarizmov ne bi nikoli več ponovile. O tem je zavzeto, že pred vojno, razmišljal tudi Orwell. S tem vprašanjem (kako izboljšati svet) se v romanu srečajo tudi domače živali na Janežičevi kmetiji, ki jim je dovolj vsakodnevnega izkoriščanja. Stari prašič Major pred svojo smrtjo živalim razkrije sanje o novi, pravičnejši družbi, v kateri živali ne bodo več trpele. Pod vodstvom prašičev se združijo in izženejo ljudi (družino Janežič), nato pa začnejo graditi boljši svet – Živalsko farmo. Toda kmalu se pokaže, da pot iz družbe zatiranih v družbo svobodnih in enakopravnih ni brez pasti in ovir. Oblast postopoma prevzemajo prašiči, ostale živali pa morajo vse bolj trdo delati, dokler ni položaj enako težak oziroma še slabši, kot je bil pod oblastjo ljudi.
Zgodba, ki je na slovenskem odru zaživela v priredbi pesnika Andreja Rozmana – Roze, odpira številna vprašanja in spodbuja gledalce k razmisleku o tem, kakšen naj bo novi, boljši svet in kakšni naj bodo koraki do njega, če ne želimo, da se sanje izrodijo.
K ogledu predstave in premisleku vabimo tudi vas.

Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj ob 20:00: Misa Mandigo Kelly, Marijan Pušavec, Stephen Kelly: Alma. Sama.

Plesno-gledališka predstava

Življenje in nehanje Alme M. Karlin (1889–1950)

Koprodukcija: Hiša kulture Celje, CD

Mednarodna plesno-gledališka predstava, pri kateri sodelujejo plesalki, avtor glasbe in koreografinja slovenskih korenin iz ZDA ter plesalka in dramaturg iz Slovenije, izhaja iz življenja in dela slovite Celjanke Alme M. Karlin. V slovenski zavesti je zapisana kot pisateljica, ki je sicer pisala in objavljala izključno v nemščini, v splošni zavesti pa kot svetovna popotnica; bržkone je bila do potovanja okoli sveta (1919–27) tudi edina ženska, ki je sama prepotovala planet ter se med potjo preživljala z znanjem tujih jezikov in s pisanjem potopisnih reportaž.

Ustvarjalce predstave so prevzele predvsem Almine osebnostne lastnosti, kot so samodisciplina, vztrajnost, upornost in usmerjenost k cilju, ter življenjska usoda, ki je namesto življenja v varnem objemu moža in družine izbrala umetnost in raziskovanje sveta in družbe. Z modernimi nazori, ki se nam danes zdijo samoumevni, je pred stoletjem z lastnim zgledom prispevala k osvobajanju ženske. Samo sebe je imenovala bitje ženskega spola, in čeprav je na vrhuncu literarne slave zaživela v dvoje s sestro po duši, je v najglobljem človeškem bistvu do konca ostala sama.

Lirična ekspresija je osnovni ton in takt predstave, ki ne želi uprizarjati življenja Karlinove, temveč uprizoriti njena ključna eksistencialna stanja.

Gledališče Glej ob 20:00: Levak na luni

Predstava je razprodana.

Bežeče sličice:

Kinoteka:

19:00 Večer SFA: Ponovno na platnu/Morda jih še niste videli

Predmestje, Vinko Möderndorfer, Slovenija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 91' 

Marjana in njegovo druščino prijateljev zmoti vselitev mladega para druge nacionalnosti v njihovo predmestje. Skozi skrivno snemanje zaljubljenega para se razkrivajo tragične usode druščine, ki za svojo lastno nesrečo vedno krivi druge. Predmestje je film o porajajoči se ksenofobiji in nacionalizmu. To je zgodba o predmestju v človeških dušah.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
'Predmestje je film o ljudeh srednje generacije, ki na predmestnem kegljišču preživljajo večere in v obliki neobveznih, s humorjem začinjenih pogovorov premlevajo svoja življenja. Ti pogovori pa razkrivajo njihove življenjske zgodbe, ki so povečini nerealizirane, zavožene, izgubljene in nesrečne. Dobrohotni in na videz zabavni gostje predmestnega kegljišča postajajo vse bolj nevarni, ko se v njihovo predmestje priseli mlad par druge nacionalnosti, ki je drugačen od njih, ki nima nič, vendar ima vse - ker ima ljubezen. Na horizontu dveh mladih življenj se beda predmestnežev vidi še bolj jasno. Iz preproste, smešne in zabavne ideje o skrivnem snemanju mladega para pri njunem ljubljenju se razvije strašna slika ksenofobičnega nerazumnega sovraštva, ki za svojo lastno nesrečo vedno krivi druge. V tem sovraštvu pa se skriva jasna vzporednica s porajanjem fašizma, čaščenjem nacionalne čistosti, ki ima za posledico etnično čiščenje in vsega civilizacijskega zla, ki se je, kljub tragični izkušnji druge svetovne vojne, z vso silovitostjo ob koncu dvajsetega stoletja ponovno pojavilo v balkanskem delu Evrope. Zgodba predmestnežev in dveh mladih priseljencev pa prav gotovo doseže svoj vrhunec v bizarnem, vendar globoko simbolnem nedeljskem hobiju glavnih protagonistov, ki malo za zabavo malo pa iz prepričanja, da počnejo družbeno koristno in higiensko poslanstvo, ubijajo pritepene pse, ki se brez lastnika in brez pedigreja zatekajo v njihovo predmestje. Predmestje je film o najhujšem predmestju vseh predmestij. To je zgodba o predmestju v človeških dušah. V tem je, v to sem prepričan, zgodba Predmestja univerzalna, saj pripoveduje o vzrokih nerazumnega sovraštva, ki žal še vedno domuje po vseh koncih naše skupne Evrope.'  Vinko Möderndorfer

21:00 Kino-katedra: Twin Peaks 2016 in ponavljanje

Twin Peaks – evropski pilot nadaljevanke, David Lynch, ZDA, 1990, DVD, 1.33, barvni, 116', bp 

Evropski pilot kultne nadaljevanke o umoru priljubljene srednješolke, ki pretrese zakotno mestece Twin Peaks. Evropska verzija pilota je skoraj enaka ameriški, razlikuje se le po daljšem koncu, ki razkrije morilca.
Projekciji sledi predavanje Mirta Komela z naslovom »Twin Peaks 2016 in ponavljanje«.
Vstop prost.

Kinodvor:

17:00 Poštarjeve bele noči (Belje noči poštalona Alekseja Trjapicina), Andrej Končalovski, Rusija, 2014, DCP, 101'

Skozi oči resničnega podeželskega poštarja se odvije zgodba o pozabljeni skupnosti in izginjajočem načinu življenja v ruralnih zakotjih ruskega severa. Presunljiva, umirjena in nežno humorna mešanica dokumentarca in fikcije je veteranskemu režiserju Andreju Končalovskemu prinesla beneškega leva za najboljšo režijo.

19:00 Zgodbe o konjih in ljudeh (Hross í Oss), Benedikt Erlingsson, Islandija / Nemčija / Norveška, 2013, DCP, 81'

Podeželska romanca o človeškem v konju in konjskem v človeku. Mozaik vinjet o ljubezni in smrti. Usode ljudi skozi oči konjev. Eden najuspešnejših islandskih filmov zadnjih let.

Mala dvorana:

18:15 Mama je ena sama, Miha Čelar, Slovenija / Hrvaška / Avstrija, 2014, DCP, 60'

Mama je ena sama je delno animirani komični dokumentarec o tipično slovenskem arhetipu mučeniško-posesivne matere ter o maminih sinčkih, med katere sodijo tudi nekateri izmed najznamenitejših Slovencev.

Kinodvorišče ob 21:30: Premiera v Kinodvorišču.

Naši kratki 7, Slovenija, 2015, 46'

Projekcija ob prisotnosti avtorjev in filmskih ekip!

Kino Komuna:

19:00 Jurski svet, akcijska znanstvenofantastična pustolovščina, Colin Trevorrow, ZDA, 2015, 124'

21:30 Jurski svet, akcijska znanstvenofantastična pustolovščina, Colin Trevorrow, ZDA, 2015, 124'