Oksi moronski ponedeljek
Metelkova:
Channel Zero ob 22:00: DubLab: Phat & Tight Vol. 8 - Pred nami je tretja sezona Phat & Tight ponedeljkovih večerov, ki se z glasbeno-plesnim programom osredotočajo na jamajško, predvsem dancehall kulturo in so zagotovilo za nepozabno zabavo.
Glasba:
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine: 17. Festival Slowind 2015
1. koncert
19:00 Predkoncertni pogovor: Vito Žuraj
20:00 Ensemble Tema
Marisol Montalvo – sopran
Jaka Stadler in ansambel violončel
Slowind
Spored:
Vortex temporum
Pierre Boulez (*1925): Messagesquisse (1976/77) za violončelo solo in 6 violončel
Helmut Lachenmann (*1935): Toccatina (1986) za violino solo
Vito Žuraj (*1979): Contour (2012) za pihalni kvintet
Heitor Villa-Lobos (1887–1959): Bachianas brasileiras št. 5 (1938–1945) za sopran in 8 violončel
Gérard Grisey (1949–1998): Vortex temporum (1994–96) za flavto, klarinet, klavir, violino, violo in violončelo
Dolžina trajanja: 85'
Orfejev salon SNG Opera in balet ob 19:30: Prisluhnimo v Operi
Benjamin Barbarič, kitara
*
Kvartet kljunastih flavt La dolce fiamma: Eva Erjavec, Klara Gostej, Marjana Jocif, Una Košir
Brez vstopnine
Festivalna dvorana ob 19:30: KONCERT Deva Premal in Miten z Manosom
Po treh čudovitih in razprodanih koncertih v Ljubljani v letu 2008, 2009 in 2010, ter prelepem večeru v letu 2012 v Gallusovi dvorani, Deva Premal in Miten in Manose ponovno prihajajo v Slovenijo.
Svetovno znana čant umetnika Deva Premal in Miten bosta, skupaj z nepalskimbansuri virtuozom Manosem, pela pesmi za Sango na njihovi svetovni turneji 2015.
"Sangha" prevedeno iz sanskrta pomeni "duhovna skupnost" - na koncertu smo povabljeni v čudovit svet samozavedanja in sodelovanja v petju, ter čantanju.
Na teh navdihujočih večerih glasbe in meditacije, ta edinstven par podpira transformativne premike z milostjo in humorjem. Prestavimo se v prostor, kjer se naš duh in energija povzdigne in osveži, da smo se pripravljeni ponovno soočiti z izzivi sveta v teh nemirnih časih.
Vstopnina: 35 - 29,50 - 26
Križanke, Viteška dvorana ob 19:30: Koncert samospevov
Koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana Koncert je del spremljevalnega programa Svetovnih glasbenih dnevov – Ljubljana 2015.
Koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana
Koncert je del spremljevalnega programa Svetovnih glasbenih dnevov – Ljubljana 2015.
Mihaela Komočar, sopran
Nina Uhari, klavir
Koncert povezuje Tanja Benedik
Program:
Marjan Kozina (1907–1966)
TRI JESENSKE PESMI (Vera Albreht): JESEN, TOPOLA, NEVIHTA
Maurice Ravel (1875–1937)
SHEHERAZADE / ŠEHEREZADA (Tristan Klingsor): ASIE/AZIJA, LA FLÛTE ENCHANTÉE/ČAROBNA PIŠČAL, L’INDIFFÉRENT/BREZBRIŽEN
Rado Simoniti (1914–1981)
PO DEŽJU (Peter Levec), VEČERNI HLAD (Srečko Kosovel), JASNINA (France Bevk)
Jean Sibelius (1865–1957)
VÅREN FLYKTAR HASTIGT/POMLAD BEŽI, op. 13, št. 4 (Johan Ludvig Runeberg)
DEN FÖRSTA KYSSEN/PRVI POLJUB, op. 37, št. 1 (Johan Ludvig Runeberg)
SVARTA ROSOR/ČRNE VRTNICE, op. 36, št. 1 (Ernst Josephson)
SÄF, SÄF, SUSA/TRST, TRST, ŠEPET, op. 36, št. 4 (Gustaf Fröding)
FLICKAN KOM IFRÅN SIN ÄLSKLINGS MÖTE/DEKLE SE VRNE OD SVOJEGA LJUBEGA, op. 37, št. 5 (Johan Ludvig Runeberg)
Slovenska ljudska, prir. Marijan Lipovšek (1910–1995)
LEŽI, LEŽI RAVNO POLJE
Erkki Melartin (1875–1973)
MINÄ METSÄN POLKUA KULJEN (Eino Leino)
Finska ljudska, prir. Jean Sibelius (1865–1957)
TULE, TULE KULTANI
Slovenski ljudski, prir. Marijan Lipovšek (1910–1995)
RASTI MI, RASTI
MRKVICA, MRKVICA
Brez vstopnine
Kavarna SEM ob 20:00: The Ih Tsetsn Ensemble
Brez vstopnine
Klub Zoo ob 20:00: Jazz ponedeljek – HARMELOGIC DUO
Krist Korat - piano
Damir Mazrek - percussion
Brez vstopnine
Španski borci ob 20:00: Neforma 43
Kaja Valenti Lorenci – gib
Boštjan Simon – glasba
Marko Vivoda - video
Kuratorka plesnega programa: Katja Legin
Kurator glasbenega programa: Jošt Drašler
V novi sezoni Neforma nadaljuje in vztraja na starem: srečanju med glasbo, gibom in izbranim drugim medijem. Oktobra bodo na licu mesta ustvarjali, komponirali in komunicirali Boštjan Simon (glasba), Kaja Lorenci (gib) in Marko Vivoda (video).
Kaja Lorenci je plesalka, koreografinja in pedagoginja. Leta 2006 je diplomirala na SEAD (Salzburg Experimental Academy of Dance). Od takrat je sodelovala v predstavah Andreje Podrzavnik, Mateje Bučar, Rosane Hribar in Gregorja Luštka. Štiri leta je poučevala sodobno plesno tehniko ter umetnost giba na Umetniški gimnaziji v Ljubljani. Trenutno na AGRFT dela magisterij iz umetnosti giba.
Boštjan Simon (1982), je diplomiral iz Filozofije na temo eksperimentalne glasbe in Johna Cagea, nato pa še iz jazz-saksofona na konservatoriju za glasbo v Amsterdamu. Po študiju se je posvetil skupinam z avtorsko glasbo v različnih glasbenih žanrih (Velkro, Litošt, Trus, There Be Monsters), in začel poučevati saksofon.
Marko Vivoda je avdiovizualni umetnik. Deluje v dvojcu Izland in samostojno. Vizualne podobe oziroma pokrajine ustvarja v živo z raznimi materiali. Vzorce, teksture in oblike proizvaja z mešanjem tekočih snovi, raztopin in reagentov, z magnetnim vodenjem kovinskih delcev ali … Pustimo se presenetiti.
V Riibi – coworking prostoru v Izoli organizira tudi dogodke, delavnice in predavanja.
Teater, odrske deske, gledališče, uprizoritvene umetnosti in drugo:
Opera in balet ob 17:00: Grigorij Frid: Dnevnik Ane Frank
Leta 2015, ko obhajamo 70-letnico konca druge svetovne vojne in tudi obletnico smrti Ane Frank v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen, obenem pa se spominjamo tudi 100-letnice rojstva skladatelja Grigorija Frida (1915—2012), je primeren čas, da v Sloveniji prvič predstavimo pretresljivo delo, ki je bilo po podatkih Operabase iz leta 2012 največkrat izvajana opera še živečega komponista v zadnjih letih. Delo izjemne umetniške moči, mono-opero v enaindvajsetih slikah, je skladatelj ustvaril po motivih znamenitega Dnevnika Ane Frank. Zgolj v eni sami uri smo priča čustvovanju trinajstletne deklice in njenemu dveletnemu življenju v skrivališču na podstrešju v hiši sredi Amsterdama, ki si ga je delila z družino in štirimi drugimi ljudmi. Skladatelj Grigorij Frid je z ekspresivno glasbo sledil njeni usodi vse do aretacije avgusta 1944. V operi se, tako kot v dnevniku, izraža strahovit čustveni pritisk, ki ga doživlja deklica, pa tudi njena neupogljiva volja do življenja. Anine globoke misli, naivna občutja sreče ob majhnem darilu ali modrini neba, njeni strahovi, brsteča ljubezen do Petra, njen smisel za humor in hrepenenje po svobodi in človečnosti so čudovito upodobljeni v tem izjemnem opernem delu, katerega libreto je skoraj dobesedno povzet po originalnem dnevniku. Skladatelj se je skrbno posvetil tudi osebam, ki nastopajo v Aninih monologih: očetu, sestri Margot in prijateljem. Opera s tem doseže dimenzije, ki presegajo monodramo.
Slovenska praizvedba Dnevnika Ane Frank v prevodu Milana Jesiha bo v okviru dodatnega sporeda nastala v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem pod glasbenim vodstvom Aleksandra Spasića in v režiji Rocca. S tem projektom bomo v SNG Opera in balet Ljubljana odprli nov komorni uprizoritveni prostor "-3".
Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Boštjan Videmšek: Rokova modrina
režija: Matjaž Pograjc
Vstopnina: 1. prostor: 15,50 € / *9,50 € (status); 2. prostor: 12,50 € / *7,50 € (status)
Igrajo: Primož Bezjak, Damjana Černe, Željko Hrs, Uroš Maček, Matej Recer, Katarina Stegnar
Rok Petrovič je bil – in je še vedno – edini serijski zmagovalec v zgodovini slovenskega alpskega moškega smučanja. V sezoni 1985/86, na vrhuncu smučarske evforije, je v skupnem seštevku slaloma s petimi zmagami osvojil največje število točk in za seboj pustil tako Ingemarja Stenmarka kot Bojana Križaja.
Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Micka
Rok Vilčnik, znan tudi kot rokgre, je spisal sodobno priredbo prve slovenske komedije Županove Micke Antona Tomaža Linharta in jo naslovil tako, da gre v uho: Micka.
Predstavljajmo si, da se Micka dogaja na obrobju Ljubljane v času občinskega praznika vasice Šentflorjanske. Gospod iz mesta pride, da bi mešal štrene, a tukaj se pojavi preprosta kmečka pamet, o kateri se zadnje čase vse več govori na televiziji, pa se vsi delamo, da razumemo, v čem je težava slovenske klenosti. Kot kaže, je starost sodobne Micke takšna, kot je trenutna povprečna starost študentov, ki še zmeraj živijo pri svoji starših, pa so že prekoračili tridesetico. Skratka, v prizore bi radi vnesli situacijsko in besedno komičnost, ki jo ponuja Rok Vilčnik, in sicer z nekoliko starinskim jezikom po Linhartovem zgledu, vendar z vložki sodobnega pogovornega jezika.
Micko bi želeli predstaviti tako osnovnošolcem in dijakom kot tudi vsem generacijam, ki se radi spominjajo preteklih časov, a so odprti za sodoben pristop ter razumejo, da so zaljubljenci v vsakem življenjskem obdobju slepi za napake svojega izvoljenca. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, zato se Micki odprejo oči, vsi potuhnjenci pa se morajo skesati in požeti tisto, kar so slabega sejali. Kakor spet pregovor pravi: "Vse se plača, vse se vrača!"
Vstopnina: 5 Eur dalje
Plesni Teater Ljubljana ob 20:00: Urša Rupnik: Izgubljena / Lost, plesna predstava
Avtorica in plesalka / Author and Dancer: Urša Rupnik
Koreografinje / Choreographers: Daša Lakner (1. del / 1st part), Rosana Hribar (2. del / 2nd part), Maša Kagao Knez (3. del / 3rd part)
Glasba / Music: Jose; Carlos Gardel: A Media Luz
Besedilo / Text: Karen Finley, Glas / Voice: Ula Furlan
Scena / Scene: Aljaž Verdev
Koprodukcija / Co-produced by: Studio za svobodni ples, Cankarjev dom, Studio XXV
Koprodukcija postprodukcije / Co-production of Postproduction: Plesni Teater Ljubljana
Vstopnina: 5 / 7 EUR
Cankarjev dom, neka dvorana ob 20:00: Andrej Rozman Roza: ATL 220, romantična zgodovinska drama
Naslov ATL 220 je tak zato, ker je bila predstava zamišljena kot proslava ob 220 obletnici Linhartove smrti. A je iz proslave preko predslave in prostave prišla do gledališke predstave, romantične zgodovinske drame.
Avtor: Andrej Rozman Roza
Nastopajo: Lovro Finžgar, Iztok Jug Drabik, Patrizia Jurinčič, Nik Škrlec, Urška Taufer, Stane Tomazin, Andrej Rozman Roza
Produkcija: Rozinteater
Koprodukcija: Cankarjev dom
Predstava ob 220-letnici smrti Antona Tomaža Linharta, vendar glavni junak ni Linhart, temveč slovenščina in z njo povezano nastajanje sodobne slovenske narodne identitete. Dogajanje se začne ob smrti Marije Terezije, izteče pa z vse bolj krvavo francosko revolucijo. V tem času Linhart opusti nemške literarne ambicije, prevede v "kranjski deželni jezik" nekaj italijanskih arij, organizira javno knjižnico, izda prvo moderno slovensko zgodovino, vodi Družbo prijateljev gledališča, si ustvari družino, priredi dve popularni tuji komediji in prvo tudi postavi na oder z ženo Jožefino v glavni vlogi. Njegov svak Anton Makovic izda dvojezični slovensko-nemški babiški priročnik in na ljubljanskem liceju začne predavati o kirurgiji v "kranjski slovanščini", katere slovnico neutrudno piše Blaž Kumerdej in je nikoli ne dokonča
"Kadar so pametni preveč cagavi, svet ženejo norci, ker so edini, ki si upajo."
Vstopnina: 16, 12* €
SNG Drama Ljubljana, mala drama ob 20:00: Ko sem bil mrtev, komedija
Prireditelj:
"Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen." – Ernst Lubitsch
Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.
Film Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno
KOŽ ob 17:00: Pogovor z misijonarjem Pedrom Opeko
Vabimo vas na pogovor s slovenskim misijonarjem na Madagaskarju Pedrom Opeko.
Z gostom se bo pogovarjal dr. Bernard Nežmah.
Večer bodo popestrili mladi violinisti Namuznjeni godalkarji z Waldorfske šole v Ljubljani, ki jih vodi Bojan Cvetrežnik.
Ker sprejme dvorana maksimalno 150 ljudi, bomo število obiskovalcev prireditve omejili. Dvorano bomo za obiskovalce odprli ob 16:30
Brez vstopnine
Knjižnica Šiška ob 18:30: Država Slovenija in skrb za okolje- Martina Ocepek
Ali država slovenije zgledno skrbi za svoje okolje.
V prispevku direktorica strokovne službe pri Varuhu človekovih pravic RS prikazuje, kako lahko na varovanje okolja vpliva ombudsman oziroma varuh človekovih pravic.
Čeprav čisto okolje za sedaj v mednarodnih aktih še ni opredeljeno kot temeljna človekova pravica, pa gredo prizadevanja nekaterih ombudsmanov v tej smeri.
Brez vstopnine
Galerija Kresija ob 19:00: ()tomato v objektivu
Pregledna razstava Tomata Koširja, oblikovalca vidnih sporočil, zmagovalca 6. Brumna.
Tomato Košir je bil rojen 14. junija 1978 v Kranju. Leta 1997 je zaključil Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, leta 2002 pa je kot Zoisov štipendist diplomiral na Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Njegova dela so bila razstavljena doma in po svetu na preko 50 skupinskih razstavah grafičnega oblikovanja ter preko 30 tujih knjigah.
Prejel je številne domače in mednarodne nagrade med katerimi so najpomembnejše: Velika Brumnova nagrada ter Brumnova nagrada Bienala vidnih sporočil Slovenije, nagrada Merit – Art Directors Cluba New York, 2. študenstva (skupinska) nagrada Type Directors Cluba iz New Yorka, Graphisova nagrada Merit, Zlata nagrada ICMA, posebna pohvala BIO (soavtor Dušan Grobovšek), nagrada najlepša knjiga Slovenskega knjižnega sejma, ter dva Zlata modrca Festivala Magdalena.
Brez vstopnine
Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Zmenek z glasbo in besedo – Sara Špelec in Matej Krajnc, glasbeno-literarni pogovor
Bežeče sličice!!!
Kinoteka: Jesenska filmska šola: Do zadnjega smeha: Preston Sturges
17:15 Jure Simoniti: Lady Eve ali narativna kultivacije ikone
V filmu Lady Eve Prestona Sturgesa, morda največji komediji ameriškega filma, junakinja privzame dve identiteti. Najprej je »Jane«, prevarantka, ki prikriva svoje prave namene in torej še ima nek temelj, neko srce; Jane je enigma, ki jo je potrebno zlomiti in jo je še mogoče razrešiti. V drugem delu filma pa postane »Eve«, ki ne skriva več svoje »proizvedenosti« in deluje varljivo le zato, ker si ves čas pusti gledati v karte in se izrecno daje videti kot lažno podobo. Eve ima strukturo ikone, ki nima več zadnje plati. Jane ima globino, Eve le površino. Naracija filma oriše krožni lok Jane-Eve-Jane, v katerem je Eve le ovinek na poti do razrešitve uganke Jane, je način, kako Jane lahko postane ona sama, ne da bi se morala pretvarjati, da je nekaj drugega: je sredstvo odprave tiste prevare, ki še vzpostavlja prvo Jane. Ikonični moment Ženske, torej Eve, se narativno odpravi do te mere, da Hopsy, ljubimec Jane in mož Eve, nazadnje niti noče več vedeti, da je slednja kdaj obstajala. Eve kot »Ženska« tako ostane le slab spomin, Jane pa lahko končno postane »ženska« in se vrne nazaj k svoji istosti, sameness, ki jo je vmes kazila čista razlika ikone.
18:15 Izar Lunaček: Unfaithfully real Sturgesov zadnji veliki film
Nezvesto tvoja, mlačni odziv tako občinstva kot kritikov na katerega je po nekaterih ocenah igral važno vlogo v zatonu mojstrove kariere, s časom vendarle pridobiva na veljavi in zgodovina mu je do danes skoraj v celoti povrnila ugled dela, ki na kompleksen in umetniško dodelan način, primerljiv z največjimi dosežki režiserjeve kariere, razgrinja celo paleto tem, povezanih z ljubeznijo, umetnostjo, realnostjo in lepimi lažmi. Moje predavanje bo natančno obdelalo predvsem razmerja, ki jih film gradi med imaginarnim, realnim in Realnim in ki se kažejo tako na ravni tematike dekorja (gentlemanske zgroženosti glavnega junaka nad nepovabljenim brskanjem po tuji intimi) in dvoumnih posledic njegovega razkroja (črv dvoma v ženino ljubezen povsem poruši dirigentovo taktno uglajenost, a mu obenem odpre pot do impresivnejšega umetniškega izraza); kot v odnosu med tragično-patetičnimi zamišljanji umetelnega maščevanja, ki omenjeni izraz navdahnejo, ter njihovim komično spodletelim poskusom realizacije, ki pa - v nasprotju s splošno puhlico o komediji kot ideologije prizemljene banalnosti - vzbuja precej bolj sanjsko iracionalen vtis kot žanrsko strukturirane fantazije, ki jim skuša slediti; in nenazadnje tudi v ambivalentni spravi med ljubimcema, ki komedijo sklene v poetično dekoriran hepi end.
19:30 Lady Eve, Preston Sturges, ZDA, 1941, 35 mm, 1.37, čb, 94', svp
Bogati in naivni dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prefrigano kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti, vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa se skleni maščevati. Tretji celovečerec velikega Sturgesa velja za eno najboljših screwball komedij, ki v skladu z žlahtnimi zakonitostmi tega priljubljenega žanra beleži ekscentrične spopade na frontni liniji splov in razredov.
21:30 Sullivanova potovanja (Sullivan's travels), Preston Sturges, ZDA, 1941, 35 mm, 1.37, čb, 90', bp
Priljubljeni hollywoodski režiser John Sullivan (Joel McCrea) se naveliča snemanja plehkih komedij in muzikalov ter sprejme radikalno odločitev. Da bi lahko končno posnel pristno družbeno dramo, si preoblečen v brezdomca želi okusiti življenje na beraški palici. A naivneža na poti nekaj časa ščiti skupina igralcev pod krinko, ki jih je najel studio, nato pa se pustolovska izkušnja za razvajenega režiserja, s postankom v zaporu in delovnem taborišču, kaj hitro sprevrže v trdo življenjsko lekcijo. Eden najbolj prodornih filmov o filmu in komedij o komediji, kar jih je dal klasični Hollywood, se v naslovu in motivu sklicuje na znamenita Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta.
Kinodvor:
17:00 45 let (45 Years), Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015, DCP, 93'
Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na zadnjem Berlinalu.
19:00 Všečkana, Dražen Štader , Slovenija, 2015, DCP, 29'
Vse se začne z objavo Anjinega intimnega posnetka na družabnem omrežju, kar sproži neustavljivi vrtinec čustev in dramskih zasukov. Dekle se mora soočiti z lastno samopodobo, pomenom zasebnosti, prijateljstva in ljubezni, razrahljanimi družinskimi odnosi, odtujenostjo od realnosti, hlastanjem po pozornosti in s ceno, ki jo mora za to pozornost plačati.
20:30 Všečkana, Dražen Štader , Slovenija, 2015, DCP, 29'
Vse se začne z objavo Anjinega intimnega posnetka na družabnem omrežju, kar sproži neustavljivi vrtinec čustev in dramskih zasukov. Dekle se mora soočiti z lastno samopodobo, pomenom zasebnosti, prijateljstva in ljubezni, razrahljanimi družinskimi odnosi, odtujenostjo od realnosti, hlastanjem po pozornosti in s ceno, ki jo mora za to pozornost plačati.
Mala dvorana:
20:00 Ljubezenska odiseja (Ljubavna odiseja / Happily Ever After), Tatjana Božić, Hrvaška / Nizozemska, 2014, DCP, 83'
Komuna:
17:00 Sprehod po gozdu, komična pustolovščina, Ken Kwapis, ZDA, 2015, 98'
19:00 Nerazumen človek (Irrational Man misteriozna drama), Woody Allen, ZDA
20:45 Everest, pustolovska drama, Baltasar Kormákur, ZDA, Velika Britanija, 2015, 111'
Kino Kolosej, dvorana Story:
19:35 Idila, akcijska grozljivka, Tomaž Gorkič, Slovenija
21:50 Idila, akcijska grozljivka, Tomaž Gorkič, Slovenija
Metelkova:
Channel Zero ob 22:00: DubLab: Phat & Tight Vol. 8 - Pred nami je tretja sezona Phat & Tight ponedeljkovih večerov, ki se z glasbeno-plesnim programom osredotočajo na jamajško, predvsem dancehall kulturo in so zagotovilo za nepozabno zabavo.
Glasba:
Orfejev salon SNG Opera in balet ob 19:30: Prisluhnimo v Operi
Benjamin Barbarič, kitara
*
Kvartet kljunastih flavt La dolce fiamma: Eva Erjavec, Klara Gostej, Marjana Jocif, Una Košir
Brez vstopnine
Festivalna dvorana ob 19:30: KONCERT Deva Premal in Miten z Manosom
Po treh čudovitih in razprodanih koncertih v Ljubljani v letu 2008, 2009 in 2010, ter prelepem večeru v letu 2012 v Gallusovi dvorani, Deva Premal in Miten in Manose ponovno prihajajo v Slovenijo.
Svetovno znana čant umetnika Deva Premal in Miten bosta, skupaj z nepalskimbansuri virtuozom Manosem, pela pesmi za Sango na njihovi svetovni turneji 2015.
"Sangha" prevedeno iz sanskrta pomeni "duhovna skupnost" - na koncertu smo povabljeni v čudovit svet samozavedanja in sodelovanja v petju, ter čantanju.
Na teh navdihujočih večerih glasbe in meditacije, ta edinstven par podpira transformativne premike z milostjo in humorjem. Prestavimo se v prostor, kjer se naš duh in energija povzdigne in osveži, da smo se pripravljeni ponovno soočiti z izzivi sveta v teh nemirnih časih.
Vstopnina: 35 - 29,50 - 26
Križanke, Viteška dvorana ob 19:30: Koncert samospevov
Koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana Koncert je del spremljevalnega programa Svetovnih glasbenih dnevov – Ljubljana 2015.
Koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana
Koncert je del spremljevalnega programa Svetovnih glasbenih dnevov – Ljubljana 2015.
Mihaela Komočar, sopran
Nina Uhari, klavir
Koncert povezuje Tanja Benedik
Program:
Marjan Kozina (1907–1966)
TRI JESENSKE PESMI (Vera Albreht): JESEN, TOPOLA, NEVIHTA
Maurice Ravel (1875–1937)
SHEHERAZADE / ŠEHEREZADA (Tristan Klingsor): ASIE/AZIJA, LA FLÛTE ENCHANTÉE/ČAROBNA PIŠČAL, L’INDIFFÉRENT/BREZBRIŽEN
Rado Simoniti (1914–1981)
PO DEŽJU (Peter Levec), VEČERNI HLAD (Srečko Kosovel), JASNINA (France Bevk)
Jean Sibelius (1865–1957)
VÅREN FLYKTAR HASTIGT/POMLAD BEŽI, op. 13, št. 4 (Johan Ludvig Runeberg)
DEN FÖRSTA KYSSEN/PRVI POLJUB, op. 37, št. 1 (Johan Ludvig Runeberg)
SVARTA ROSOR/ČRNE VRTNICE, op. 36, št. 1 (Ernst Josephson)
SÄF, SÄF, SUSA/TRST, TRST, ŠEPET, op. 36, št. 4 (Gustaf Fröding)
FLICKAN KOM IFRÅN SIN ÄLSKLINGS MÖTE/DEKLE SE VRNE OD SVOJEGA LJUBEGA, op. 37, št. 5 (Johan Ludvig Runeberg)
Slovenska ljudska, prir. Marijan Lipovšek (1910–1995)
LEŽI, LEŽI RAVNO POLJE
Erkki Melartin (1875–1973)
MINÄ METSÄN POLKUA KULJEN (Eino Leino)
Finska ljudska, prir. Jean Sibelius (1865–1957)
TULE, TULE KULTANI
Slovenski ljudski, prir. Marijan Lipovšek (1910–1995)
RASTI MI, RASTI
MRKVICA, MRKVICA
Brez vstopnine
Kavarna SEM ob 20:00: The Ih Tsetsn Ensemble
Brez vstopnine
Klub Zoo ob 20:00: Jazz ponedeljek – HARMELOGIC DUO
Krist Korat - piano
Damir Mazrek - percussion
Brez vstopnine
Španski borci ob 20:00: Neforma 43
Kaja Valenti Lorenci – gib
Boštjan Simon – glasba
Marko Vivoda - video
Kuratorka plesnega programa: Katja Legin
Kurator glasbenega programa: Jošt Drašler
V novi sezoni Neforma nadaljuje in vztraja na starem: srečanju med glasbo, gibom in izbranim drugim medijem. Oktobra bodo na licu mesta ustvarjali, komponirali in komunicirali Boštjan Simon (glasba), Kaja Lorenci (gib) in Marko Vivoda (video).
Kaja Lorenci je plesalka, koreografinja in pedagoginja. Leta 2006 je diplomirala na SEAD (Salzburg Experimental Academy of Dance). Od takrat je sodelovala v predstavah Andreje Podrzavnik, Mateje Bučar, Rosane Hribar in Gregorja Luštka. Štiri leta je poučevala sodobno plesno tehniko ter umetnost giba na Umetniški gimnaziji v Ljubljani. Trenutno na AGRFT dela magisterij iz umetnosti giba.
Boštjan Simon (1982), je diplomiral iz Filozofije na temo eksperimentalne glasbe in Johna Cagea, nato pa še iz jazz-saksofona na konservatoriju za glasbo v Amsterdamu. Po študiju se je posvetil skupinam z avtorsko glasbo v različnih glasbenih žanrih (Velkro, Litošt, Trus, There Be Monsters), in začel poučevati saksofon.
Marko Vivoda je avdiovizualni umetnik. Deluje v dvojcu Izland in samostojno. Vizualne podobe oziroma pokrajine ustvarja v živo z raznimi materiali. Vzorce, teksture in oblike proizvaja z mešanjem tekočih snovi, raztopin in reagentov, z magnetnim vodenjem kovinskih delcev ali … Pustimo se presenetiti.
V Riibi – coworking prostoru v Izoli organizira tudi dogodke, delavnice in predavanja.
Teater, odrske deske, gledališče, uprizoritvene umetnosti in drugo:
Opera in balet ob 17:00: Grigorij Frid: Dnevnik Ane Frank
Leta 2015, ko obhajamo 70-letnico konca druge svetovne vojne in tudi obletnico smrti Ane Frank v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen, obenem pa se spominjamo tudi 100-letnice rojstva skladatelja Grigorija Frida (1915—2012), je primeren čas, da v Sloveniji prvič predstavimo pretresljivo delo, ki je bilo po podatkih Operabase iz leta 2012 največkrat izvajana opera še živečega komponista v zadnjih letih. Delo izjemne umetniške moči, mono-opero v enaindvajsetih slikah, je skladatelj ustvaril po motivih znamenitega Dnevnika Ane Frank. Zgolj v eni sami uri smo priča čustvovanju trinajstletne deklice in njenemu dveletnemu življenju v skrivališču na podstrešju v hiši sredi Amsterdama, ki si ga je delila z družino in štirimi drugimi ljudmi. Skladatelj Grigorij Frid je z ekspresivno glasbo sledil njeni usodi vse do aretacije avgusta 1944. V operi se, tako kot v dnevniku, izraža strahovit čustveni pritisk, ki ga doživlja deklica, pa tudi njena neupogljiva volja do življenja. Anine globoke misli, naivna občutja sreče ob majhnem darilu ali modrini neba, njeni strahovi, brsteča ljubezen do Petra, njen smisel za humor in hrepenenje po svobodi in človečnosti so čudovito upodobljeni v tem izjemnem opernem delu, katerega libreto je skoraj dobesedno povzet po originalnem dnevniku. Skladatelj se je skrbno posvetil tudi osebam, ki nastopajo v Aninih monologih: očetu, sestri Margot in prijateljem. Opera s tem doseže dimenzije, ki presegajo monodramo.
Slovenska praizvedba Dnevnika Ane Frank v prevodu Milana Jesiha bo v okviru dodatnega sporeda nastala v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem pod glasbenim vodstvom Aleksandra Spasića in v režiji Rocca. S tem projektom bomo v SNG Opera in balet Ljubljana odprli nov komorni uprizoritveni prostor "-3".
Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Boštjan Videmšek: Rokova modrina
režija: Matjaž Pograjc
Vstopnina: 1. prostor: 15,50 € / *9,50 € (status); 2. prostor: 12,50 € / *7,50 € (status)
Igrajo: Primož Bezjak, Damjana Černe, Željko Hrs, Uroš Maček, Matej Recer, Katarina Stegnar
Rok Petrovič je bil – in je še vedno – edini serijski zmagovalec v zgodovini slovenskega alpskega moškega smučanja. V sezoni 1985/86, na vrhuncu smučarske evforije, je v skupnem seštevku slaloma s petimi zmagami osvojil največje število točk in za seboj pustil tako Ingemarja Stenmarka kot Bojana Križaja.
Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Micka
Rok Vilčnik, znan tudi kot rokgre, je spisal sodobno priredbo prve slovenske komedije Županove Micke Antona Tomaža Linharta in jo naslovil tako, da gre v uho: Micka.
Predstavljajmo si, da se Micka dogaja na obrobju Ljubljane v času občinskega praznika vasice Šentflorjanske. Gospod iz mesta pride, da bi mešal štrene, a tukaj se pojavi preprosta kmečka pamet, o kateri se zadnje čase vse več govori na televiziji, pa se vsi delamo, da razumemo, v čem je težava slovenske klenosti. Kot kaže, je starost sodobne Micke takšna, kot je trenutna povprečna starost študentov, ki še zmeraj živijo pri svoji starših, pa so že prekoračili tridesetico. Skratka, v prizore bi radi vnesli situacijsko in besedno komičnost, ki jo ponuja Rok Vilčnik, in sicer z nekoliko starinskim jezikom po Linhartovem zgledu, vendar z vložki sodobnega pogovornega jezika.
Micko bi želeli predstaviti tako osnovnošolcem in dijakom kot tudi vsem generacijam, ki se radi spominjajo preteklih časov, a so odprti za sodoben pristop ter razumejo, da so zaljubljenci v vsakem življenjskem obdobju slepi za napake svojega izvoljenca. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, zato se Micki odprejo oči, vsi potuhnjenci pa se morajo skesati in požeti tisto, kar so slabega sejali. Kakor spet pregovor pravi: "Vse se plača, vse se vrača!"
Vstopnina: 5 Eur dalje
Plesni Teater Ljubljana ob 20:00: Urša Rupnik: Izgubljena / Lost, plesna predstava
Avtorica in plesalka / Author and Dancer: Urša Rupnik
Koreografinje / Choreographers: Daša Lakner (1. del / 1st part), Rosana Hribar (2. del / 2nd part), Maša Kagao Knez (3. del / 3rd part)
Glasba / Music: Jose; Carlos Gardel: A Media Luz
Besedilo / Text: Karen Finley, Glas / Voice: Ula Furlan
Scena / Scene: Aljaž Verdev
Koprodukcija / Co-produced by: Studio za svobodni ples, Cankarjev dom, Studio XXV
Koprodukcija postprodukcije / Co-production of Postproduction: Plesni Teater Ljubljana
Vstopnina: 5 / 7 EUR
Cankarjev dom, neka dvorana ob 20:00: Andrej Rozman Roza: ATL 220, romantična zgodovinska drama
Naslov ATL 220 je tak zato, ker je bila predstava zamišljena kot proslava ob 220 obletnici Linhartove smrti. A je iz proslave preko predslave in prostave prišla do gledališke predstave, romantične zgodovinske drame.
Avtor: Andrej Rozman Roza
Nastopajo: Lovro Finžgar, Iztok Jug Drabik, Patrizia Jurinčič, Nik Škrlec, Urška Taufer, Stane Tomazin, Andrej Rozman Roza
Produkcija: Rozinteater
Koprodukcija: Cankarjev dom
Predstava ob 220-letnici smrti Antona Tomaža Linharta, vendar glavni junak ni Linhart, temveč slovenščina in z njo povezano nastajanje sodobne slovenske narodne identitete. Dogajanje se začne ob smrti Marije Terezije, izteče pa z vse bolj krvavo francosko revolucijo. V tem času Linhart opusti nemške literarne ambicije, prevede v "kranjski deželni jezik" nekaj italijanskih arij, organizira javno knjižnico, izda prvo moderno slovensko zgodovino, vodi Družbo prijateljev gledališča, si ustvari družino, priredi dve popularni tuji komediji in prvo tudi postavi na oder z ženo Jožefino v glavni vlogi. Njegov svak Anton Makovic izda dvojezični slovensko-nemški babiški priročnik in na ljubljanskem liceju začne predavati o kirurgiji v "kranjski slovanščini", katere slovnico neutrudno piše Blaž Kumerdej in je nikoli ne dokonča
"Kadar so pametni preveč cagavi, svet ženejo norci, ker so edini, ki si upajo."
Vstopnina: 16, 12* €
SNG Drama Ljubljana, mala drama ob 20:00: Ko sem bil mrtev, komedija
Prireditelj:
"Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen." – Ernst Lubitsch
Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim utrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in sam tudi igral v njej glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.
Film Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno
KOŽ ob 17:00: Pogovor z misijonarjem Pedrom Opeko
Vabimo vas na pogovor s slovenskim misijonarjem na Madagaskarju Pedrom Opeko.
Z gostom se bo pogovarjal dr. Bernard Nežmah.
Večer bodo popestrili mladi violinisti Namuznjeni godalkarji z Waldorfske šole v Ljubljani, ki jih vodi Bojan Cvetrežnik.
Ker sprejme dvorana maksimalno 150 ljudi, bomo število obiskovalcev prireditve omejili. Dvorano bomo za obiskovalce odprli ob 16:30
Brez vstopnine
Knjižnica Šiška ob 18:30: Država Slovenija in skrb za okolje- Martina Ocepek
Ali država slovenije zgledno skrbi za svoje okolje.
V prispevku direktorica strokovne službe pri Varuhu človekovih pravic RS prikazuje, kako lahko na varovanje okolja vpliva ombudsman oziroma varuh človekovih pravic.
Čeprav čisto okolje za sedaj v mednarodnih aktih še ni opredeljeno kot temeljna človekova pravica, pa gredo prizadevanja nekaterih ombudsmanov v tej smeri.
Brez vstopnine
Galerija Kresija ob 19:00: ()tomato v objektivu
Pregledna razstava Tomata Koširja, oblikovalca vidnih sporočil, zmagovalca 6. Brumna.
Tomato Košir je bil rojen 14. junija 1978 v Kranju. Leta 1997 je zaključil Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, leta 2002 pa je kot Zoisov štipendist diplomiral na Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Njegova dela so bila razstavljena doma in po svetu na preko 50 skupinskih razstavah grafičnega oblikovanja ter preko 30 tujih knjigah.
Prejel je številne domače in mednarodne nagrade med katerimi so najpomembnejše: Velika Brumnova nagrada ter Brumnova nagrada Bienala vidnih sporočil Slovenije, nagrada Merit – Art Directors Cluba New York, 2. študenstva (skupinska) nagrada Type Directors Cluba iz New Yorka, Graphisova nagrada Merit, Zlata nagrada ICMA, posebna pohvala BIO (soavtor Dušan Grobovšek), nagrada najlepša knjiga Slovenskega knjižnega sejma, ter dva Zlata modrca Festivala Magdalena.
Brez vstopnine
Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Zmenek z glasbo in besedo – Sara Špelec in Matej Krajnc, glasbeno-literarni pogovor
Bežeče sličice!!!
Kinoteka: Jesenska filmska šola: Do zadnjega smeha: Preston Sturges
17:15 Jure Simoniti: Lady Eve ali narativna kultivacije ikone
V filmu Lady Eve Prestona Sturgesa, morda največji komediji ameriškega filma, junakinja privzame dve identiteti. Najprej je »Jane«, prevarantka, ki prikriva svoje prave namene in torej še ima nek temelj, neko srce; Jane je enigma, ki jo je potrebno zlomiti in jo je še mogoče razrešiti. V drugem delu filma pa postane »Eve«, ki ne skriva več svoje »proizvedenosti« in deluje varljivo le zato, ker si ves čas pusti gledati v karte in se izrecno daje videti kot lažno podobo. Eve ima strukturo ikone, ki nima več zadnje plati. Jane ima globino, Eve le površino. Naracija filma oriše krožni lok Jane-Eve-Jane, v katerem je Eve le ovinek na poti do razrešitve uganke Jane, je način, kako Jane lahko postane ona sama, ne da bi se morala pretvarjati, da je nekaj drugega: je sredstvo odprave tiste prevare, ki še vzpostavlja prvo Jane. Ikonični moment Ženske, torej Eve, se narativno odpravi do te mere, da Hopsy, ljubimec Jane in mož Eve, nazadnje niti noče več vedeti, da je slednja kdaj obstajala. Eve kot »Ženska« tako ostane le slab spomin, Jane pa lahko končno postane »ženska« in se vrne nazaj k svoji istosti, sameness, ki jo je vmes kazila čista razlika ikone.
18:15 Izar Lunaček: Unfaithfully real Sturgesov zadnji veliki film
Nezvesto tvoja, mlačni odziv tako občinstva kot kritikov na katerega je po nekaterih ocenah igral važno vlogo v zatonu mojstrove kariere, s časom vendarle pridobiva na veljavi in zgodovina mu je do danes skoraj v celoti povrnila ugled dela, ki na kompleksen in umetniško dodelan način, primerljiv z največjimi dosežki režiserjeve kariere, razgrinja celo paleto tem, povezanih z ljubeznijo, umetnostjo, realnostjo in lepimi lažmi. Moje predavanje bo natančno obdelalo predvsem razmerja, ki jih film gradi med imaginarnim, realnim in Realnim in ki se kažejo tako na ravni tematike dekorja (gentlemanske zgroženosti glavnega junaka nad nepovabljenim brskanjem po tuji intimi) in dvoumnih posledic njegovega razkroja (črv dvoma v ženino ljubezen povsem poruši dirigentovo taktno uglajenost, a mu obenem odpre pot do impresivnejšega umetniškega izraza); kot v odnosu med tragično-patetičnimi zamišljanji umetelnega maščevanja, ki omenjeni izraz navdahnejo, ter njihovim komično spodletelim poskusom realizacije, ki pa - v nasprotju s splošno puhlico o komediji kot ideologije prizemljene banalnosti - vzbuja precej bolj sanjsko iracionalen vtis kot žanrsko strukturirane fantazije, ki jim skuša slediti; in nenazadnje tudi v ambivalentni spravi med ljubimcema, ki komedijo sklene v poetično dekoriran hepi end.
19:30 Lady Eve, Preston Sturges, ZDA, 1941, 35 mm, 1.37, čb, 94', svp
Bogati in naivni dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prefrigano kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti, vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa se skleni maščevati. Tretji celovečerec velikega Sturgesa velja za eno najboljših screwball komedij, ki v skladu z žlahtnimi zakonitostmi tega priljubljenega žanra beleži ekscentrične spopade na frontni liniji splov in razredov.
21:30 Sullivanova potovanja (Sullivan's travels), Preston Sturges, ZDA, 1941, 35 mm, 1.37, čb, 90', bp
Priljubljeni hollywoodski režiser John Sullivan (Joel McCrea) se naveliča snemanja plehkih komedij in muzikalov ter sprejme radikalno odločitev. Da bi lahko končno posnel pristno družbeno dramo, si preoblečen v brezdomca želi okusiti življenje na beraški palici. A naivneža na poti nekaj časa ščiti skupina igralcev pod krinko, ki jih je najel studio, nato pa se pustolovska izkušnja za razvajenega režiserja, s postankom v zaporu in delovnem taborišču, kaj hitro sprevrže v trdo življenjsko lekcijo. Eden najbolj prodornih filmov o filmu in komedij o komediji, kar jih je dal klasični Hollywood, se v naslovu in motivu sklicuje na znamenita Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta.
Kinodvor:
17:00 45 let (45 Years), Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015, DCP, 93'
Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na zadnjem Berlinalu.
19:00 Všečkana, Dražen Štader , Slovenija, 2015, DCP, 29'
Vse se začne z objavo Anjinega intimnega posnetka na družabnem omrežju, kar sproži neustavljivi vrtinec čustev in dramskih zasukov. Dekle se mora soočiti z lastno samopodobo, pomenom zasebnosti, prijateljstva in ljubezni, razrahljanimi družinskimi odnosi, odtujenostjo od realnosti, hlastanjem po pozornosti in s ceno, ki jo mora za to pozornost plačati.
20:30 Všečkana, Dražen Štader , Slovenija, 2015, DCP, 29'
Vse se začne z objavo Anjinega intimnega posnetka na družabnem omrežju, kar sproži neustavljivi vrtinec čustev in dramskih zasukov. Dekle se mora soočiti z lastno samopodobo, pomenom zasebnosti, prijateljstva in ljubezni, razrahljanimi družinskimi odnosi, odtujenostjo od realnosti, hlastanjem po pozornosti in s ceno, ki jo mora za to pozornost plačati.
Mala dvorana:
20:00 Ljubezenska odiseja (Ljubavna odiseja / Happily Ever After), Tatjana Božić, Hrvaška / Nizozemska, 2014, DCP, 83'
Komuna:
17:00 Sprehod po gozdu, komična pustolovščina, Ken Kwapis, ZDA, 2015, 98'
19:00 Nerazumen človek (Irrational Man misteriozna drama), Woody Allen, ZDA
20:45 Everest, pustolovska drama, Baltasar Kormákur, ZDA, Velika Britanija, 2015, 111'
Kino Kolosej, dvorana Story:
19:35 Idila, akcijska grozljivka, Tomaž Gorkič, Slovenija
21:50 Idila, akcijska grozljivka, Tomaž Gorkič, Slovenija
Dodaj komentar
Komentiraj